Razprave o Magninem investicijskem projektu v Hočah so svoj vrhunec dosegle z današnjo Večerovo javno tribuno na sedežu mariborske univerze. Prisotni so bili vsi, ki se zavzemajo za uresničitev projekta, pa tudi tisti, ki imajo pomisleke. Razprava je pokazala, da so tik pred tem, ko investitor pričakuje gradbeno dovoljenje, odprta mnoga vprašanja. Tako gospodarski minister Zdravko Počivalšek kot Wolfgang Zitz iz Magne Steyr sta sicer spet izrazila prepričanje, da bo projekt uresničen, ter da bo prvi obrat s 400 zaposlenimi začel delati konec leta 2018.

Nima več ambicij delovati v takem političnem okolju

“Zavedam se, da sem odgovoren, da zadevo pripeljemo do konca, in naredili bomo vse, da to naredimo,” je dejal minister, na vprašanje, ali se zadeva svoje odgovornosti, če projekt propade, pa dodal, da lahko že zdaj pove, da po koncu tega mandata tako ali tako niti slučajno nima več ambicij delovati v takem političnem okolju.

Moderatorka razprave Katja Šeruga je obema postavila nekaj neposrednih vprašanj glede investicije, ki so se dotikala ponudbe, s katero je Magna lani prišla do predstavnikov vlade. Počivalšek je znova povedal, da je za zdaj res potrjena samo prva faza, ki predvideva gradnjo lakirnice za 400 ljudi, da pa bi ta bila nesmiselna, če ji ne bi sledile tudi ostale faze.

Čeprav Magna številk doslej nikoli ni uradno potrdila, naj bi njena vloga iz februarja jamčila 404 delovna mesta v prvi fazi, druga faza do leta 2024 naj bi ustvarila še 1500 delovnih mest. Tretja in četrta faza sta za zdaj v dolgoročnih poslovnih načrtih Magne, ki pa sta odvisni od razmer na trgu, a bi šele tretja prekoračila obljubljenih 3000 delovnih mest, medtem ko bi četrta pomenila celo 6000 delovnih mest.

Želijo, da lakirnica začne delovati prihodnje leto

Zitz neuradnih informacij Šeruge ni zanikal, je pa potrdil, da je lakirnica le prvi majhen korak do končnega cilja. Na vprašanje, ali so se načrti od lani kakorkoli spremenili, je jasno odvrnil, da je projekt del njihove strategije, te pa ne menjajo vsake tri mesece. Čeprav Zitz številk ni poznal na pamet, tudi ni zanikal podatkov, da je investicijska vrednost prve in druge faze ocenjena na 457 milijonov evrov, v primeru še tretje in četrte pa na kar 1,2 milijarde evrov. Po istih informacijah naj bi povprečna neto plača na zaposlenega znašala 1275 evrov. “Če smo podatke tako zapisali, potem bo to držalo,” je dejal Zitz.

 

Za uresničitev projekta je časa zelo malo, vendar Zitz ni želel omenjati datumov, do kdaj bodo še pripravljeni čakati, je pa dejal, da je še vedno prepričan, da bo lakirnica v Sloveniji začela delovati do konca naslednjega leta. O 1. juliju, ko naj bi bil zadnji rok za gradbeno dovoljenje, ni želel govoriti.

Dogovori o zemljiščih še niso sklenjeni

Za dokončanje vse postopkov pa so odprta vsaj tri vprašanja – dogovor glede odkupa zemljišč s še štirimi kmeti, dogovor glede sečnje Rogoškega gozda s tamkajšnjo civilno iniciativo ter rešitev problema kanalizacije v občini Miklavž, ki naj ne bi zadoščala povečanim potrebam ob prihodu Magne. Eden od kmetov, ki se doslej ni uspel dogovoriti, Rado Lobnik je dejal, da je pripravljen odstopiti od svojih zemljišč, vendar doslej še ni rešitve glede nadomestnih zemljišč v občini Rače, saj so ta še vedno v najemu Perutnine Ptuj. Kot je dejal, se je naposlušal različnih obljub, a se ti predlogi vedno znova spreminjajo. Minister Počivalšek je tudi danes zagotovil, da bodo zadeve z nadomestnimi zemljišči uredili.

Hoškega župana poleg pogovorov s kmeti najbolj bremenijo pogajanja s civilno iniciativo, ki nasprotuje sečnji bližnjega gozda, kar pa za nadomeščanje kmetijskih zemljišč kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja zahteva ministrstvo za kmetijstvo. Po sprva 60 hektarjih načrtovane sečnje so pozneje prišli do osmih, v pogajanjih pa je zadnja kompromisna številka štirje hektarji.

Vprašanje, če je še čas za rešitev Rogoškega gozda

Vendar prebivalci nasprotujejo tudi temu. Po besedah vodje civilne iniciative Simona Žlahtiča sploh ni potrebno uničenje gozdov, saj bi lahko rešitve poiskali na drugih območjih. Temu ni oporekala državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša, vendar pa je vprašanje, ali je za kaj takega zdaj sploh dovolj časa. Enako razmišlja tudi župan Soršak, Počivalšek pa je danes prebivalcem javno zagotovil, da v drugi in tretji fazi ne bo padel niti hektar gozda.

Ministrica za okolje Irena Majcen je povedala, da so prejeli 72 zahtev za sodelovanje v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja, kot zdaj kaže, pa bodo status stranskega udeleženca priznali enajstim, občini Miklavž ter lastniku zemljišč Radu Lobniku. Rok za izjasnitev se izteče 26. junija, zato ne more napovedati, kdaj bi lahko izdali okoljevarstveno soglasje, mogoče pa je to storiti kmalu po tem datumu.

Mariborski župan Andrej Fištravec je dejal, da je območje okoli letališča že dolgo predvideno za industrijsko cono ter da Maribor ne more biti talec napačno vodene kmetijske politike. Še bolj oster je bil rektor mariborske univerze Igor Tičar, ki je velik zagovornik projekta, vendar je glede na sedanji razvoj dogodkov vse bolj pesimističen.

STA