Zdravo telo, zdrav duh, zdravo in čisto mesto. Kultura kolesarjenja v Mariboru je bila, vsaj med mladimi, pred nekaj leti skoraj neobstoječa. A vedno več projektov nakazuje, da se bomo morda kaj kmalu pridružili številnim evropskim mestom, ki ulice predajajo kolesarjem in pešcem.

Bo Maribor v prihodnosti pravo kolesarsko mesto? Morda pa številni projekti kažejo prav to ... Foto: Facebook/Mariborska kolesarska mreža

Pred dvema letoma so led na področju trajnostne mobilnosti v našem mestu prebijali mariborski študentje. Interdisciplinarni študentski inovativni projekt se je imenoval ŠTUDBIKE, nastajal pa je v sodelovanju Univerze v Mariboru in Mariborske kolesarske mreže. Študenti so se ukvarjali s problematiko kolesarjenja, stanjem naše kolesarske kulture ter preučevanjem mariborske infrastrukture in njene primernosti za kolesarjenje. Osredotočili so se na populacijo študentov in se vprašali predvsem, zakaj je mladih kolesarjev tako malo.

Kolo ni na prvem mestu

»V okviru projekta smo tako želeli ugotoviti kaj dejansko botruje slabi zastopanosti mladih na kolesih v univerzitetnem mestu Maribor s približno 14 000 študenti. Mesto Maribor je namreč leta 2015 sprejelo načrt trajnostne mobilnosti ter se zavezalo k trajnostnemu urejanju prostora in prometa,« povedo o ugotovitvah in nadaljujejo: »Kljub opaznemu porastu deleža kolesarjev v mestu Maribor v preteklih letih, je še vedno opazno, da mladi, ki bi potencialno morali prvi sesti za kolo, pogosto iz različnih razlogov tega ne napravijo ter kolesa ne uporabljajo kot primarno prevozno sredstvo na relaciji dom – fakulteta – ob študijske dejavnosti.«

Evropska mesta se lahko pohvalijo s številnimi primeri dobre kolesarske prakse. Primer je gradnja kolesarskega mostu Blauwe Loper

Čeprav bo novi nizozemski most iz lesa, ga bo vrhunsko načrtovanje rešilo pred gnilobo, z zeleno gradnjo pa bo prijazen tudi netopirjem.

Redno je kolesarilo le 10 %

Tako so sodelujoči v projektu ŠTUDBIKE takrat izvedli anketo med skoraj 400 mariborskimi študenti in ugotovili, da jih več kot 60 % v letu pred anketo v Mariboru sploh ni kolesarilo. Vsakodnevnih kolesarjev je bilo v študentski populaciji le nekaj več kot 10 %. Toda zakaj? Izkazalo se je, da glavni problem ni kolesarska infrastruktura, ki bi jo bilo, kot večkrat opozarja Mariborska kolesarska mreža, mogoče posodobiti in urediti, temveč pomanjkanje motivacije. Študenti, sodelujoči v projektu povedo: »Med fakultetami so najmanj pogosto oziroma nikoli kolesarili študenti PF, PeF, FKKT, FZV in EPF. Najpogosteje so vsak dan ali skoraj vsak dan kolesarili študenti FNM in FGPA.«

Ključna je motivacija

Zato so sodelujoči v projektu zasnovali številne aktivnosti in načrte za nadaljnje delo, s katerimi so skušali pristopiti predvsem k problemu (ne)motivacije. Oblikovali so tudi zanimivo spletno platformo, na kateri so objavljeni primeri dobrih praks drugih mest ter ugotovitve projekta, najdete pa lahko tudi analizo mariborske kolesarske infrastrukture, parkirišč za kolesa ter druge uporabne informacije.

Platforma projekta Študbike ponuja uporabne informacije in opozarja na kolesarske probleme.

Skupaj za izboljšave

Pomemben prispevek projekta je tudi izdelava interaktivnega zemljevida s kritičnimi točkami, ki mariborskim kolesarjem predstavljajo težavo – bodisi zaradi infrastrukture, prometa ali česa drugega, zemljevid pa je aktiven tudi sedaj, saj ga Mariborska kolesarska mreža redno posodablja, hkrati pa prav ta organizacija mariborsko občino spodbuja k odpravljanju ovir.

Zemljevid kritičnih točk za kolesarje, nastal v okviru projekta Študbike.

Naše mesto h kolesarjenju pomembno spodbuja prav Mariborska kolesarska mreža, ki se trudi, da bi bil Maribor v prihodnosti pravo kolesarsko mesto.

»Glavni doprinos v prvi vrsti predstavljajo zbrani podatki o stanju infrastrukture, še posebej pa številu kolesarjev in njihovih navadah, motivih, ki izhajajo iz opravljenih raziskav in s katerimi lahko kot kolesarska mreža v prihodnje koristno operiramo. Prav tako vidimo doprinos pri skupni pripravi dogodka kolesarske parade, kjer so študenti dobili izkušnjo aktivnega družbenega udejstvovanja s konkretnim opozarjanjem na probleme kolesarjev v mestu Maribor,« so o projektu povedali v Mariborski kolesarski mreži: »Nenazadnje je bilo delo z motiviranimi študenti v univerzitetnem okolju zelo spodbudno in je nakazalo možnost sodelovanja pri vsebinsko sorodnih projektih tudi v prihodnje.«

Zakaj je kolesarjenje v Evropi »kul«?

Kako pa vzpodbuditi mlade h kolesarjenju? Študentka Monika Lamot, ki je sodelovala v projektu ŠTUDBIKE, pove: »Menim, da ima močan vpliv na kolesarjenje podoba slednjega. Živimo v času, kjer je zanimivo tisto kar je kul. Poglejmo Amsterdam – nemalokrat vidimo na Instagramu in ostalih socialnih omrežjih fotografije s kolesi. Manj pogosto vidim te kul fotografije s kolesom sredi Glavnega trga. Zakaj? Ker je kolesarjenje del Amsterdama, del njihove kulture. Kolesarjenje ima tam status »KUL«. To je verjetno eden izmed dejavnikov, ki manjka v Mariboru.«

Po uporabi koles je znan predvsem Amsterdam, ki kolesarsko infrastrukturo nenehno posodablja in nadgrajuje. S kolesom se lahko vozite med krošnjami dreves, nad vodo … Več o številnih projektih lahko preberete tudi v našem članku

Kolesarski projekt v Amsterdamu. Vir: BYCS

Kolesarska Evropa

Primeri dobrih praks evropskih mest kažejo prav to. Vse več evropskih prestolnic namreč preureja središča mest ter ulice postopoma predaja kolesarjem in pešcem. Nemčija gradi kolesarske avtoceste, pridružujejo pa se ji skandinavske države z »zelenimi« kolesarskimi mostovi, velikimi parkirnimi hišami za kolesa … Tako uporaba kolesa predstavlja pravilo in ne izjeme.

Monika Lamot in Lucija Dežan, študentki, ki sta sodelovali v projektu Študbike. Foto: Študbike.

Študenti, sodelujoči v projektu ŠTUDBIKE, kot primer navedejo Budimpešto, v kateri se že od leta 2004 odvija Critical Mass, ki želi vse več ljudi spodbuditi k rednemu kolesarjenju. »Dogodka se vsako leto udeleži vedno več ljudi, v letu 2013 se je dogodka udeležilo 100 000 kolesarjev. Na dan dogodka se zberejo na skupni lokaciji, kjer se vsi skupaj nato podajo na vožnjo, v letošnjem letu so prekolesarili 19 km,« razlagajo študenti: »Critical Mass se je prvotno začel v Berlinu 1997 s samo 20 ljudmi . Sestali so se ob 16. uri, vsak zadnji petek v mesecu na Brandenburger Tor. Število udeleženih se je v letu 1998 večalo. Critical Mass je v Berlinu potekala tudi za druge večinoma politično usmerjene dogodke. V letu 2001 je sledila pavza do decembra 2006 ko so se ponovno pričeli zbirati vsak zadnji mesec na Heinrichplatzu v Berlinu.«

Climathon, Evropski teden mobilnosti, Kolesarska parada …

Številne kolesarske dogodke pa najdemo tudi v Mariboru, nad njimi pa bdi predvsem Mariborska kolesarka mreža. V lanskem letu so organizirali Climathon, na katerem so kreirali ideje za prihodnost trajnostne mobilnosti našega mesta ter preučevali primere trajnostnih inovacij drugod po svetu. MKM kot eden ključnih akterjev sodeluje tudi med vsakoletnim Evropskim tednom mobilnosti, organizira Kolesarsko parado, nudi popravljanje koles ter se vselej bori za preboj kolesarjenja in drugih oblik trajnostne mobilnosti v Mariboru.

Mariborska kolesarska mreža v Mariboru bdi nad številnimi pomembnimi projekti. Foto: Facebook/MKM

Kolesarjenje – za dobro ljudi in mesta

Če je trajnostna mobilnost v tujih mestih tako popularna, zakaj se pri nas še vedno tako radi vozimo z avtomobili? Kolesarjenje v veliki meri pripomore k manj zastojem na cestah, poskrbi za večjo varnost pešcev, izboljša kakovost zraka ter posledično privede do boljšega vsesplošnega zdravja. Tudi stroški takega potovanja so manjši od vsakodnevnega potovanja z avtomobilom. Prednosti je še več – kolesarji so srečnejši, bolj optimistični in posledično celo bolj učinkoviti pri svojih delovnih obveznostih, kar gotovo pozitivno vpliva tudi na gospodarstvo.

Prednosti je še več – kolesarji so srečnejši, bolj optimistični in posledično celo bolj učinkoviti pri svojih delovnih obveznostih, kar gotovo pozitivno vpliva tudi na gospodarstvo.

Kljub temu, da so prednosti številne, bo potrebno še kar nekaj časa, da se zavest o pomenu trajnostne mobilnosti zares razširi. Predvsem v Sloveniji, kjer se z avtomobilom včasih zapeljemo tudi v sosednjo ulico. Namesto nenehnega obnavljanja cest in gradnje novih povezav bi lahko le del sredstev namenili dobremu mestnemu parkirišču za kolesa, ureditvi robnikov, ki vožnje čez prehode ne bi ovirali, v prihodnosti pa bi se lahko zgledovali celo po skandinavskih državah in si privoščili kolesarski most, ki bi privabil tudi turiste.