Epidemija novega koronovirusa je med drugim prizadela tudi vinogradnike in vinarje. V marsikateri kleti so lani v času trgatve ostale velike količine vina, padla je tudi njihova prodaja. Drugi val epidemije je prizadel tudi vinogradnike, ki grozdje prodajajo večjim vinskim kletem. Podatki Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja in Kmetijskega inštituta Slovenije kažejo, da se je dohodek od prodanega vina v zadnjih treh mesecih lani v primerjavi z enakim obdobjem preteklih treh let zmanjšal za 30,02 odstotka. Podobno se je lani poslabšal položaj pridelovalcev grozdja. Pri nekaterih lokalnih vinogradnikih in vinarjih smo preverili, kakšno je stanje v njihovih kleteh, ali so zaznali upad prodaje vin in s katerimi ukrepi se prilagajajo na nastalo situacijo.

Kako je v Vinagovi kleti?

Od začetka leta 2019 je nova lastnica Vinagove kleti ljubljanska družba Metalka Commerce, ki ji pripadajo tudi nova klet in vinogradi v Košakih ter vinogradi v Gačniku in Svečini. Ob tem ima Metalka Commerce v lasti tudi nekatere blagovne znamke in pravico do uporabe imena Vinag. Na naša vprašanja je odgovarjala Maruša Pišljar:

Za koliko je v lanskem letu/začetku letošnjega upadla prodaja vin?

V letošnjem letu je vsekakor upadla prodaja vina. Ker smo sami na začetku vinarske poti, moramo biti tako ali tako potrpežljivi. V vinogradniški posel smo na žalost vstopili ob nepravem trenutku. V takih razmerah je zelo težko delati.

Koliko vina iz lanskega leta vam je stalo v kleteh?

V vinski kleti nam je ostala cca. tretjina lanske letine, od tega veliko penine, ki mora biti več let v kleti.

Je epidemija vplivala tudi na izbor vin pri kupcih?

Zaenkrat prodajamo v vseh večjih trgovskih centrih in nastopamo predvsem z Mariborčanom in Mariborčanko. Sami prodajamo še sauvignon, chardonnay, rumeni muškat, rose in arhivsko vino, ki ima tako ali tako svojo ceno.

Ste pričakovano manjšo prodajo vina zaradi epidemije upoštevali že pri letošnji rezi?

Obrezali smo vse vinograde. S prevzemom Vinaga smo v obdelavo prejeli vinograde v zelo slabem stanju. Prav zato smo z našim delom nadaljevali še boljše kot prejšnje leto. S polno vnemo. V kolikor nam bo letos vreme naklonjeno in bo letina v redu, bomo z letnikom 2021 dopolnili našo arhivsko klet – z vrhunskim rieslingom.

Katere ukrepe ste uspeli izkoristiti iz protikoronskih zakonov?

Protikoronskih ukrepov se nismo posluževali. Država nam je podelila pomoč v enkratnem znesku, to pa je tudi vse. Veliko težavo imamo tudi pri razpisih. Ne moremo se javiti na noben razpis, ker so pogoji enostavno previsoki in nemogoči.

Ustanovili smo novo podjetje Vinag 1847 d.o.o., ki pa je zaenkrat neprimerno za razne razpise zaradi svoje mladosti.

Ustanovili smo novo podjetje Vinag 1847 d.o.o., ki pa je zaenkrat neprimerno za razne razpise zaradi svoje mladosti. Prav tako se ne moremo posluževati ukrepov v gostinski sferi, saj nimamo svoje vinoteke oz. gostinskega obrata.

Se boste letos posluževali možnosti zelene trgatve?

Zelene trgatve se lansko leto nismo udeležili. Tudi letos se je ne bomo. Kot sem že omenila, smo se lansko leto poslužili obnove 11 ha vinogradov. To pomeni, da smo nasadili 44.000 novih trsov, v celoti obdelali strme površine, kupili nove žice, stebričke. Sredstev, ki so nam jih obljubljali ob prijavi na razpis, nismo prejeli v celoti.

Zaradi destilacije in zelene trgatve, ki so se je udeležili drugi vinogradniki, smo prejeli manj sredstev, kot nam je bilo rečeno na začetku.

Zaradi destilacije in zelene trgatve, ki so se je udeležili drugi vinogradniki, smo prejeli manj sredstev, kot nam je bilo rečeno na začetku. Namesto, da bi se spodbujala razvoj slovenskega vinogradništva in pomoč pri prodaji, se spodbuja krčenje, destilacija in zelena trgatev. Vinogradniki so se zato zaradi presežka vina primorani soočiti s to vrsto pomočjo.

Morebitni novi dostopi do kupcev? Novi načini prodaje?

Posodobili smo našo spletno trgovino. S trgovskimi centri smo v nenehnem stiku. Prav tako tudi iščemo kontakte v tujini.

Na kak način se prilagajate na nastalo situacijo? Bo potrebno tudi krčenje vinogradov?

Lansko leto smo dokončno obnovili 11 ha vinogradov. Na teh površinah 2 do 3 leta ne pričakujemo pridelka, tako da smo že letos na podlagi tega pridelali manj vina. Letos smo ogromno vložili v samo mehanizacijo. Manjše, že kupljene stroje, smo morali nadomestiti z večjimi. Kupili smo nov traktor, mulčer, dva pletvenika, dva vršičkarja, usposobili stroje za deložacijo penin itd.

Vinogradništvo Šebart – Marko Šebart iz Lormanja pri Lenartu

Za koliko je v lanskem letu/začetku letošnjega upadla prodaja vin?

Prodaja vina je padla za 25 odstotkov do 1/3.

Koliko vina iz lanskega leta vam je stalo v kleteh?

Ob trgatvi 20 %, sedaj nič več lanskega.

Je epidemija vplivala tudi na izbor vin pri kupcih?

Na sam izbor ne, del kupcev pa sem zgubil oziroma ni mogel do mene, in vprašanje, če se bo vrnil. Mislim, da je del prešel na pivo, ker je drugačna oblika druženja. Del ljudi pije pivo, kot da ni alkohol, za špricer ali kozarček rujnega pa jih kar zmrazi.

Ste pričakovano manjšo prodajo vina zaradi epidemije upoštevali že pri letošnji rezi?

Ne. Sem lani na srečo delal obnovo (izkrčil en star vinograd in zasadil novega), tako da ne bo težav še 2 leti.

Katere ukrepe ste uspeli izkoristiti iz protikoronskih zakonov?

Pomoč za vinarje. Mislim, da je bilo okrog 600 evrov/ ha.

Se boste letos posluževali možnosti zelene trgatve?

Ne. Večinoma so se tega poslužili veliki vinarji (kleti) z vinogradi, ki so tik pred izsekom in sploh niso donosni (moje mnenje) . Ne poznam nobenega vinarja, ki je to naredil.

Morebitni novi dostopi do kupcev? Novi načini prodaje?

Nimam idej, poskušal bom pospešiti prodajo doma. Morda tudi zmanjšati kupce in drugače opredeliti ciljno skupino.

Na kak način se prilagajate na nastalo situacijo? Bo potrebno tudi krčenje vinogradov?

Mislim, da ne bo potrebno krčenje. Veliko prednost imajo veliki vinarji, ki so prisotni na trgovskih policah. Podobno je pri pivovarjih, mali so v stiski, veliki pa normalno prodajajo in še vedno tarnajo.

Vinogradniško-vinarska kmetija Protner

Kmetija Protner leži v severovzhodnem delu Slovenije, v zaledju Maribora, na gričevnatem svetu Slovenskih goric v Dragučovi v Pernici. Med drugim se ukvarjajo z integrirano pridelavo grozdja in vina. Na naša vprašanje je odgovarjal Bojan Protner:

Za koliko je v lanskem letu/začetku letošnjega upadla prodaja vin? 

Primerjalno za čas 4 mesece, od 1.10.2019- 31.12020 in od 1.10 2020 – 32.1. 2021, je promet z vinom upadel za 60%.

Koliko vina iz lanskega leta vam je stalo v kleteh?

Vina lanskega letnika 2020 so še vsa v kleteh, običajno smo pričeli s polnitvami tekočega letnika meseca februarja, letos bomo s polnitvami letnika 2020 pričeli nekoliko kasneje, konec aprila, začetek maja.

Je epidemija vplivala tudi na izbor vin pri kupcih?

Na sam izbor vin ni toliko vplivala, vendar pa opažamo pri nekaterih miselnost, da sedaj, ko je vsak vinar v krizi in so cene vin že tako zelo nizke, lahko še bolj izkorišča pridelovalca in niža cene.

Ste pričakovano manjšo prodajo vina zaradi epidemije upoštevali že pri letošnji rezi?

Rez opravljamo zelo odgovorno vsako leto glede na sorto in kvaliteto, ki jo želimo doseči, kar pomeni da ni veliko manevrskega prostora, saj je obremenitev trt že sedaj zelo nizka. Seveda še lahko pride tudi pozeba ali kakšne druge naravne katastrofe. Pridelek bomo korigirali skozi leto z zelenimi deli v vinogradu.

Katere ukrepe ste uspeli izkoristiti iz protikoronskih zakonov?

Za nas je bil le ukrep zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije v mesecu maju 2020, in sicer v skupni višini 5.908,20 evrov, ki je je nadomestil cca 20% izpada dohodka po hektarju.

Sedaj pa je v pripravi nov ukrep za 4-mesečno obdobje, od 1.oktobra 2020 do 31. januarja 2021. Po delnih izračunih, ki sem jih opravil, bi nadomestil cca. 18% izpada dohodka.

Sedaj pa je v pripravi nov ukrep za 4-mesečno obdobje, od 1.oktobra 2020 do 31. januarja 2021. Po delnih izračunih, ki sem jih opravil, bi nadomestil cca. 18% izpada dohodka.

Se boste letos posluževali možnosti zelene trgatve?

Zelene trgatve v prejšnjem letu nismo opravljali in tudi letos se ne nameravamo poslužiti tega ukrepa. Saj se nam ne zdi ravno primeren ukrep, da imamo v kleteh zaloge starega vina, nov pridelek mečemo na tla, stare zaloge pa ” vlečemo” naprej … Še posebej je to problematično pri nas na Štajerskem, kjer smo znani po pridelavi lahkih, svežih sadnih vin, ki pa niso primerna za daljše skladiščenje.

Morebitni novi dostopi do kupcev? Novi načini prodaje?

Vsekakor smo se bili primorani nekoliko prilagoditi, precej več je dostave vina na dom in prodaje preko spleta.

Na kak način se prilagajate na nastalo situacijo? Bo potrebno tudi krčenje vinogradov?

Kot sem že v prejšnjem vprašanju omenil, smo se prilagodili na način, da smo bolj fleksibilni do svojih strank in jim vino sami dostavljamo na dom ali preko hitre pošte, povezali smo se tudi z nekaj spletnimi trgovinami. Novega krčenja vinogradov zaenkrat ne načrtujemo, krčili smo samo tisto, kar smo imeli v planu za obnovo že prej, res pa je, da bomo to obnovo nekoliko zakasnili in v tem letu ne bomo zasadili novih trt.

Vinogradniki z območja občine Sveta Ana v Slovenskih goricah

Predsednik Vinogradniškega društva Sveta Ana Viktor Kapl je zapisal: “Odgovori temeljijo na podlagi pogovorov s posameznimi vinogradniki in niso preverjeni ter so splošni. Na Ani smo manjši vinogradniki, ki nimamo toliko težav kot veliki.”

Za koliko je v lanskem letu/začetku letošnjega upadla prodaja vin?

Za 70 %.

Koliko vina iz lanskega leta vam je stalo v kleteh?

Polovica količine.

Je epidemija vplivala tudi na izbor vin pri kupcih?

Ne.

Ste pričakovano manjšo prodajo vina zaradi epidemije upoštevali že pri letošnji rezi?

Jaz ne, menim, da tudi drugi ne, ker se že reže na en šparon.

Katere ukrepe ste uspeli izkoristiti iz protikoronskih zakonov?

Manjši vinogradniki nič.

Se boste letos posluževali možnosti zelene trgatve?

Verjetno ne.

Morebitni novi dostopi do kupcev? Novi načini prodaje?

Prodaja na domu in preko spleta (za večje vinogradnike).

Na kak način se prilagajate na nastalo situacijo? Bo potrebno tudi krčenje vinogradov?

Po informacijah jih nekateri bodo.

Ptujska klet

Zgodba najstarejše slovenske vinske kleti priča o bogati tradiciji ptujskega vinarstva. Njeni začetki segajo v leto 1239, ko so Minoriti pod samostanom postavili vinsko klet. Poleg bogate zbirke arhivskih vin, Ptujska klet hrani tudi poseben vinski zaklad – Zlato trto iz leta 1917, ki velja za najstarejše slovensko vino. Ob izjemnih arhivskih letnikih je Ptujska klet danes prepoznavna kot moderna vinska klet, ki izza veličastnih starih zidov zgodovine ustvarja prijetna, sodobna ter priljubljena vina.

Na naša vprašanje je odgovarjal vodja trženja Vinko Mandl: 

Za koliko je v lanskem letu/začetku letošnjega upadla prodaja vin?

Prodaja vin je v lanskem letu na domačem trgu upadla za več kot petino. V začetku letošnjega leta pa se zaradi vseh ukrepov, ki v lanskem letu v enakem obdobju niso bili uvedeni, trend upadanja nadaljuje proti tretjini.

Koliko vina iz lanskega leta vam je stalo v kleteh?

Zaloge vina so se zaradi padca prodaje povečale, saj smo od vinogradnikov morali odkupiti vse pogodbene količine grozdja.

Je epidemija vplivala tudi na izbor vin pri kupcih?

Seveda. Višja kot je cena vina, višji je odstotek padca prodaje, torej znatno upada tudi dodana vrednost.

Ste pričakovano manjšo prodajo vina zaradi epidemije upoštevali že pri letošnji rezi?

Našim kooperantom smo svetovali, da tako zaradi višje kakovosti kot tudi količin pridelka svoje delo v vinogradih temu primerno prilagodijo.

Katere ukrepe ste uspeli izkoristiti iz protikoronskih zakonov?

Izkoristili smo ukrep destilacije, čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, kar pa je v primerjavi z izgubo prihodkov in nezmožnostjo opravljanja dejavnosti le obliž na globoko in krvavečo rano.

Se boste letos posluževali možnosti zelene trgatve?

Ne.

Morebitni novi dostopi do kupcev? Novi načini prodaje?

V lanskem letu smo uvedli prodajo vin preko spleta in družbenih omrežij, dodaten kanal do kupcev je tudi direktna prodaja od vrat do vrat, seveda ob upoštevanju vseh predpisanih preventivnih ukrepov.

Na kak način se prilagajate na nastalo situacijo? Bo potrebno tudi krčenje vinogradov?

Svojih vinogradov nimamo, a se bojimo, da bodo negativne posledice pandemije še vrsto let zaznamovale našo dejavnost in zamajale obstoj marsikaterega vinogradnika in vinarja, v kolikor ne bo znatnih dodatnih pomoči s strani države, ki je z uvedbo ukrepov botrovala tudi trenutni situaciji.