Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Maribor je lociran v stavbi, ki je bila zgrajena konec 19. stoletja oz. v začetku 20. stoletja. Prostori so povsem neprimerni, dotrajani in prezasedeni. Strma stopnišča, streha, ki zamaka, okna, ki ne tesnijo, neprimerno dvigalo in slaba izolacija, je nekaj črnih pik.

Prostori  Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Maribor se nahajajo v najstarejši zgradbi znotraj UKC Maribor. So dotrajani in prostorsko neprimerni za zdravljenje bolnikov z infekcijskimi boleznimi, ki jih srečujemo v 21. stoletju.

“Ne le sedanja epidemija koronavirusne bolezni, ki je bila gotovo kaplja čez rob, temveč že vsakodnevno delo z bolniki z različnimi nalezljivimi boleznimi in z naraščajočim številom bolnikom z večkratno odpornimi bakterijami je zelo težavno in zahteva nenehno improvizacijo,” izpostavlja Nina Gorišek Miksić, predstojnica Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

Bolniške sobe so v večini večposteljne, nimajo svojih sanitarij (ampak skupne) in nimajo predprostorov, kar izjemno oteži izvajanje ustreznih izolacijskih ukrepov, dodaja Miksičeva. Sobe so pogosto tudi polno zasedene in je tako varno delo in izvajanje vseh ukrepov, ki so potrebni za preprečevanje širjenja okužb, oteženo.

Izolacija bolnikov z različnimi boleznimi je praktično neizvedljiva

“V zadnjih 20-ih letih se je delež večkratno odpornih bakterij izjemno povečal in povečalo se je tudi število bolnikov, ki so kolonizirani ali okuženi z zelo odpornimi bakterijami in potrebujejo v zdravstveni obravnavi ustrezne izolacijske ukrepe (ustrezne bolniške sobe in dodatno osebje). Pomemben pogoj, ki preprečuje širjenje večkratno odpornih bakterij, je ustrezna prostorska zasnova, ki omogoča izvajanje izolacijskih ukrepov. Z omejitvijo širjenja odpornih bakterij pa pomembno vplivamo ne le na boljšo oskrbo posameznih bolnikov, temveč tudi na zdravje celotne populacije naše regije,” opisuje predstojnica katastrofalne razmere s katerimi se vsakodnevno srečujejo bolniki in zaposleni.

“Ne le sedanja epidemija koronavirusne bolezni, ki je bila gotovo kaplja čez rob, temveč že vsakodnevno delo z bolniki z različnimi nalezljivimi boleznimi in z naraščajočim številom bolnikom z večkratno odpornimi bakterijami je zelo težavno in zahteva nenehno improvizacijo,” izpostavlja Nina Gorišek Miksić, predstojnica Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

Stavba ima le eno dvigalo, kar je pri obravnavi bolnikov z bolj nalezljivimi boleznimi neprimerno. Potrebovali bi namreč dodatno ločeno dvigalo za prevoz bolnikov, ki imajo bolj nalezljive bolezni. “V obstoječih prostorih – tako v bolniških sobah, kot tudi v ambulantah in v čakalnicah ni ustreznih prostorskih možnosti za potrebe različnih vrst izolacij bolnikov z nalezljivimi boleznimi, še zlasti kot kritično pa se je v zadnjem letu ob pandemiji covida-19 izkazalo pomanjkanje možnosti ustrezne aerogene izolacije (preprečevanje prenosa okužbe preko zraka),” dodaja Miksičeva.

Začasno nameščanje bolnikov na drugih oddelkih

S tem problemom se soočajo vsakodnevno pri obravnavi bolnikov z okužbami, ki se prenašajo po zraku (aerogeno), kot so npr. vodene koze, ošpice, primeri tuberkuloze, letos covid-19 idr. Tako je ob letošnji pandemiji postalo praktično nemogoče obravnavati bolnike s covidom-19 v sedanji stavbi Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja, saj ni možno vzpostaviti ločenih poti obravnave za različne vrste bolnikov.

Zaradi tega so bili primorani v času epidemije urediti začasno namestitev bolnikov s koronavirusno boleznijo v drugih prostorih (ob Infekcijskem oddelku tudi na Kliniki za ginekologijo) in preurediti prostore njihovega oddelka za potrebe epidemije. Seveda je to pomenilo okrnjeno delovanje tako infekcijskega oddelka, kjer se zdravijo bolniki z drugimi infekcijskimi boleznimi (ta del oddelka se je začasno preselil v prostore Oddelka za kožne in spolne bolezni), kot tudi ginekološkega oddelka, ki se je zaradi potrebe po izolacijskih prostorih preselil v kirurško stolpnico (in posledično okrnjeno delovanje tudi drugih služb UKC).

Zaradi dotrajanosti stavbe so potrebna nenehna popravila

Zaradi dotrajanosti stavbe so potrebna nenehna popravila – dotrajano dvigalo, domofoni, sanitarni prostori, okna, ki ne tesnijo, slaba izolacija in posledično izrazita energetska potratnost stavbe, streha stavbe je zaradi zamakanja potrebna večkratnih popravil itd.

Zaradi številnih razlogov kot so staranje prebivalstva, agresivnejši medicinski postopki, večanje števila imunsko oslabelih bolnikov, porajajoče se nalezljive bolezni, vsakoletne epidemije gripe in pandemija covida-19 idr. in napredka medicine so se povečale tudi potrebe po zdravljenju bolnikov z infekcijskimi boleznimi v enotah intenzivnega zdravljenja. Doslej infekcijski oddelek ni imel svoje enote za intenzivno zdravljenje in tako najtežje bolnike z infekcijskimi boleznimi zdravijo na Oddelku za intenzivno interno medicino.

“Zlasti s pandemijo covid-19 je postalo jasno, da potrebujemo ločeno enoto intenzivne medicine za bolnike z infekcijskimi boleznimi, zaradi preprečevanja širjenja okužbe (npr. covid-19, gripe) in biti ustrezno opremljeni, da lahko varno obravnavamo bolnike z drugimi nalezljivimi boleznimi,” izpostavlja Miksičeva.

Pred ambulanto je (pre)majhna čakalnica za bolnike, ki nima možnosti neposrednega prezračevanja, prav tako ni možnosti izolacije oziroma ločevanja čakajočih bolnikov, ki pridejo z različnimi nalezljivimi boleznimi, zato smo se sedaj v času koronavirusa primorani organizirati tako, da je potrebno vse bolnike predhodno najaviti. Le tako lahko nekako omogočimo varno obravnavo vseh in preprečimo prenos okužb med bolniki. Vsi prostori so majhni in imajo dotrajano opremo.

Brez možnosti neposrednega prezračevanja

Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja je lociran v stavbi, ki je bila zgrajena konec 19. stoletja oz. v začetku 20. stoletja. Skrbijo za 40 hospitaliziranim bolnikov.

V kletnih prostorih stavbe je locirana le ena urgentna infektološka ambulanta, ki je dotrajana in omogoča zgolj osnovne potrebščine in oskrbo ter nadzor bolnika v urgentni ambulanti in tudi ne zadostuje za število bolnikov, ki so napoteni v urgentno infektološko ambulanto.

“Pred ambulanto je (pre)majhna čakalnica za bolnike, ki nima možnosti neposrednega prezračevanja, prav tako ni možnosti izolacije oziroma ločevanja čakajočih bolnikov, ki pridejo z različnimi nalezljivimi boleznimi, zato smo se sedaj v času koronavirusa primorani organizirati tako, da je potrebno vse bolnike predhodno najaviti. Le tako lahko nekako omogočimo varno obravnavo vseh in preprečimo prenos okužb med bolniki. Vsi prostori so majhni in imajo dotrajano opremo,” še opisuje človeka nevredne razmere.

Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja je lociran v stavbi, ki je bila zgrajena konec 19. stoletja oz. v začetku 20. stoletja. Skrbijo za 40 hospitaliziranim bolnikov.

Bolniki vstopajo skozi stranski vhod, stopnišče je neustrezno

Dostop do urgentne infektološke ambulante ni urejen, saj je bilo potrebno ob vstopu skozi glavni vhod oddelka do kleti (kjer je urgentna ambulanta) po zelo strmih stopnicah, vendar so stopnišče zaradi neustreznosti morali zapreti. Sedaj bolniki vstopajo skozi stranski vhod oddelka, kjer jim pot ovira prav tako manjše stopnišče. Gibalno ovirani bolniki tako nimajo neurejenega dostopa do urgentne infektološke ambulante, dostopajo lahko preko dovoza za urgentna vozila.

V pritličju stavbe se nahaja del oddelka, namenjenega težje bolnim (intenzivna nega). Tukaj so 3 bolniške sobe, v vsaki sta lahko dva bolnika (skupno 6 bolniških postelj), brez predprostorov. Bolniške sobe so neustrezne, saj je potrebno prehajati iz ene sobe v drugo preko bolniških sob, prav tako je potrebno za prehod iz bolniških sob na hodnik (in do dvigala) bolniško posteljo peljati skozi delovni prostor medicinskih sester, kar je neustrezno.

Premajhna čakalnica in nezadostna oprema

Oprema je dotrajana in ni zadostna, da bi omogočala kakovosten monitoring bolnikov in ker nimajo centralnega nadzora bolnikov (monitoringa), posledično zahteva tudi več dela za medicinske sestre in so tako kadrovski viri slabše učinkovito izrabljeni. V pritličju stavbe se nahaja še specialistični ambulantni del, ki je bil pred nekaj leti prenovljen.

“Tukaj so tri specialistične ambulante in v eni od teh ambulant lahko bolnika kontaktno in kapljično osamimo ter skupni prostor za ambulantno prejemanje terapije, kjer so lahko hkrati do 3+trije bolniki. Čakalnica za vse prostore je majhna, zato smo sedaj uvedli obravnavano kjer je prisoten le bolnik, s svojci pa le izjemoma, kadar je to neobhodno,” dodaja predstojnica.

Zlasti s pandemijo covid-19 je postalo jasno, da potrebujemo ločeno enoto intenzivne medicine za bolnike z infekcijskimi boleznimi, zaradi preprečevanja širjenja okužbe (npr. covid-19, gripe) in biti ustrezno opremljeni, da lahko varno obravnavamo bolnike z drugimi nalezljivimi boleznimi.

Ozki hodniki onemogočajo varen transport bolnikov

V prvem nadstropju je večji del bolniških sob (15 sob), ki so vse brez predprostorov, so prezasedene in sicer opremljene s precej dotrajano opremo. Nobena soba nima ustreznih pogojev aerogene izolacije. Le malo število sob ima sanitarije v sobi, 2 sobi sta enoposteljni s sanitarijami, vse sobe pa so za varno delo in preprečevanje prenosa okužb premajhne. Prav tako je velika ovira ozek hodnik na oddelku, ki zelo oteži varen transport bolnikov. Iz nekaterih sob namreč ni možno pripeljati postelje skozi vrata, in v nujnem primeru pri bolniku, ki zahteva takojšen transport, to dodatno oteži delo.

Nekatere sobe nimajo napeljav za kisik, zato v teh sobah ni možno nadomestno zdravljenje s kisikom (kar je potrebno npr. pri nekaterih bolnikih s pljučnico). Celotna stavba nima ločenih čistih in nečistih poti. Prav tako je izhod bolnikov iz oddelka (npr. ob odpustu) za nepomične bolnike možen le skozi oddelek in nato neposredno skozi urgentno ambulanto, saj je izhod do dovoza za reševalna vozila možen le skozi ambulanto.

Podobno je tudi dostop do podzemnega hodnika iz specialističnih ambulant možen samo tako, da gre ambulantni bolnik skozi oddelek intenzivne nege. Takšno križanje poti iz strokovnega vidika ni primerno. Kopalnice so neprimerne za gibalno ovirane bolnike, tudi sanitarije v nekaterih sobah imajo preozka vrata za gibalno ovirane bolnike.

Končno novogradnja, ki jo potrebuje celotna vzhodna Slovenija

Tako zaradi nove koronavirusne okužbe, kot drugih porajajočih se novih nalezljivih bolezni, ostalih infekcijskih bolezni, vsakoletne epidemije gripe in naraščanja večkratno odpornih bakterij je nujno vzpostaviti ustrezne prostorske pogoje za varno obravnavo bolnikov z infekcijskimi obolenji v tem delu Slovenije.

“Želimo si nove stavbe, saj v obstoječi stavbi prilagoditev oziroma obnovitev prostorov, ki bi omogočala ustrezne pogoje za delo, ni možna. Upamo, da bodo potrebo po nujni investiciji v izgradnjo novega Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Maribor prepoznali na Ministrstvu za zdravje in namenili potrebna finančna sredstva. Postopki, ki bi vodili do izgradnje nove stavbe v začetnem delu že potekajo, vendar pa bomo z njimi intenzivno nadaljevali takoj, ko bomo imeli zagotovljena sredstva za izgradnjo novega oddelka. Do tedaj pa si iskreno želimo, da bo tudi Maribor in celotna vzhodna regija Slovenije dobila sodoben oddelek, ki bo omogočal zdravljenje bolnikov z infekcijskimi obolenji, tudi ob drugih epidemijah v prihodnje,” sklene Miksičeva.

Sedanjo stavbo bodo porušili

Vlada je sicer te dni potrdila seznam nujnih investicij, na katerem sta tudi preselitev oddelka za pljučne bolezni in novogradnja infekcijske klinike. Direktor Vojko Flis to odločitev pozdravlja, a je zaenkrat ne želi podrobno komentirati, “ker je potrebna dodatna interpretacija”.

“Na seznam smo uvrščeni, težko pa je ugotoviti, kaj pomenijo številke na seznamu. Infekcijska klinika je ocenjena na 50 milijonov evrov, na seznamu pa je zabeležena z nad pet milijonov,” je še dejal pred dnevi.

Načrt novogradnje, ki bo obsegala dve stavbi s šestimi oziroma štirimi nadstropji ter skupno okoli 11.000 kvadratnih metrov površine, so že pripravili. Novogradnjo nameravajo umestiti na obstoječo lokacijo oddelka. Zato bodo sedanjo stavbo porušili, med gradnjo pa dejavnost preselili v kontejnerje. Projekt je ocenjen na 50 milijonov evrov in naj bi bil uresničen do konca leta 2023.