Vse od obuditve tradicije mariborskega splavarstva, do novih igrišč in plezalne stene v Drava Centru – projekt Naša Drava v prihodnjih dveh letih prinaša to in še veliko več.

Sodelovanje 10 lokalnih akcijskih skupin – LAS-ov, iz Slovenije in Hrvaške združuje projekt Naša Drava, v okviru katerega lahko pričakujemo vse od plezalnih sten, splavov in žičnic do vožnje s supi, kajaki kanuji in rafti, vodenih ogledov dravske flore in favne ter številnih kulturno-zgodovinskih podvigov, ki se navezujejo na območje reke Drave.

V projekt Naša Drava se ob lokalnih akcijskih skupinah vključuje še 34 partnerskih organizacij s celotnega območja, vrednost sodelovanja pa je nekaj čez 900.000,00 EUR, pri čemer sredstva prispevajo Republika Slovenija, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ter projektni partnerji. Projekt Naša Drava se bo izvajal do septembra 2022, v dogajanje pa bo zajeto celotno območje reke Drave v Sloveniji.

Narava, šport, kultura in zgodovina složno naprej

O aktivnostih in načrtih v okviru projekta Naša Drava se pogovarjamo z Vesno Gorjup Janžekovič iz LAS Lastovica, Doris Pavuna Stanko iz TOTI LAS ter mag. Mojco Metličar iz LAS Bogastvo podeželja, ki je vodilni partner.

»V okviru projekta bomo dosegli skupen cilj in to je obujanje ter nadgradnja aktivnosti ob reki Dravi, ob upoštevanju »bontona obnašanja«, ki velja na območjih Natura 2000 in drugih varovanih območjih. V projekt smo vključili aktivnosti, ki so zanimive za obiskovalce, hkrati pa niso moteče za živali ter floro in favno tega območja. Obstoječo naravo želimo primerno predstaviti in jo približati obiskovalcu ter nadgraditi v naravovarstveno športno-turistični produkt,« pojasnjujejo sogovornice.

»Načrtujemo, da bo ob zaključku projekta na podlagi vseh vsebin oblikovan tudi naravovarstveni turistični produkt, ki bo na razpolago turistom. V izvedbo projekta se vključuje tudi Zavod za turizem Maribor – Pohorje, ki prevzema promocijske aktivnost v okviru projekta, vključno z izdelavo aplikacije Dravske kolesarske poti – DKP,« dodajajo.

Naravovarstvo in vodni športi z roko v roki

Naša Drava razširja tudi ponudbo vodnega športa na reki Dravi, nad katerim bo bdel Pure sport. Športna aktivnost, ki bo obsegala recimo spuste s kanuji, rafti in supi, se bo združila s strokovnim vodenjem ornitologa iz DOPPS, s čimer se bo širši javnosti in turistom predstavilo varstvo narave ter ogroženih vrst in habitatov, hkratna prisotnost ornitologa in športnega strokovnjaka pa bo poskrbela, da športne aktivnosti ne bodo ogrozile (ob)rečnih organizmov. »V okviru projekta bo poskrbljeno tudi za predstavitev varne vožnje s čolni, kanuji, kajaki in supi po Dravi, s katerim želimo širšo javnost ozavestiti in izobraziti, kako varno uporabljati manjša nemotorizirana plovila,« povedo Vesna Gorjup Janžekovič, Doris Pavuna Stanko in mag. Mojca Metličar iz lokalnih akcijskih skupin.

»Na ptujskem jezeru bo možno opazovanje in ogled gnezdišč rečnih galebov in čigre na jezeru z ladjice Čigre, bodisi z fizično prisotnim vodičem ali pa avdio vodičem, v ta namen bo Čigra, katere lastnik je Komunalno podjetje Ptuj, obnovljena in opremljena s tehniko, ki omogoča avdio vodenje po Dravi.«

»Na ptujskem jezeru bo možno opazovanje in ogled gnezdišč rečnih galebov in čigre na jezeru z ladjice Čigre, bodisi z fizično prisotnim vodičem ali pa avdio vodičem, v ta namen bo Čigra, katere lastnik je Komunalno podjetje Ptuj, obnovljena in opremljena s tehniko, ki omogoča avdio vodenje po Dravi,« še pripomnijo.

Sožitje modernega in dejavnosti naših prednikov

»V času dobrih dveh let želimo na območju vsakega LAS razviti, nadgraditi vsebine, ki bodo doprinesle k zanimivemu dogajanju in aktivnostih, ki jih lahko prebivalci in obiskovalci na območju pogledajo, obiščejo, okusijo in izkusijo. Vsebine obsegajo od športnih aktivnosti kot so kolesarjenje ob Dravski kolesarski poti, spusti s splavom, čolni in podobno, do kulturno- zgodovinske dediščine območja, v katero sodijo splavarjenje, izpiranje zlata, glažutarstvo, zgodovina čolnarjenja in podobno,« pojasnjujejo ter dodajo, da si želijo v okviru projekta izdelati projektno dokumentacijo za vstopno – izstopna mesta ob reki Dravi ter dokumentacijo za izdelavo samonosne košare – žičnice preko reke Drave.

Vselej z mislijo na naravo

Vodili projekta sta predvsem varstvo okolja in ohranjanje narave, kar projekt izkazuje tudi s promocijo kolesarjenja in hoje kot najbolj prijaznih oblik trajnostne mobilnosti, prav tako pa  lokalne akcijske skupine precej pozornosti namenjajo tudi »zelenemu« osveščanju prebivalstva in obiskovalcev. Kot že omenjeno, v projektu Naša Drava sodeluje tudi Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki bo izvajalo strokovno vodenje ter obiskovalcem predstavljalo različne naravovarstvene tematike, vse od lokalnih vrst, k živijo ob Dravi, do tujerodnih invazivk, njihovi škodljivosti ter strategijah za odstranjevanje in podobno. V okviru LAS Bogastvo podeželja se bo tako na eni izmed dravskih mrtvic tujerodne vrste, med katere sodita recimo japonski dresnik in barvilnica, tudi odstranjevalo.

Aktivno vključeni tudi v Mariboru

Promocijo projekta prevzema Zavod za turizem Maribor – Pohorje, slednji pa, kot povedo sogovornice, načrtuje oblikovanje letaka in e-vodnika s predstavitvijo doživetij, povezanih z reko Dravo ter njeno zgodovino. »Izvedene bodo digitalne kampanje, študijska tura za novinarje in tour operaterje ter pripravljen nabor fotografij za namene promocije aktivnosti in zgodb, ki jih ponuja reka Drava.«

Splavarjenje je del bogate tradicije, vezane na mariborski del reke Drave

Dva od slovenskih LAS-ov, ki sta vključena v projekt Naša Drava, mariborski TOTI LAS in LAS Lastovica, ki v tem projektu pokriva območje Občine Miklavž na Dravskem polju in Občine Starše, vodi Mariborska razvojna agencija, kar pomeni, da si lahko v prihodnje obetamo precej dogajanja na nam najbližjem in najbolj poznanem delu reke Drave. »V okviru Lokalne akcijske skupine TOTI LAS bomo del aktivnosti namenili prikazu bogate dediščine splavarjenja na in ob reki Dravi,« nam zaupajo.

Obuditev bogate tradicije splavarjenja

»MO Maribor prevzema aktivnost izgradnje oz. rekonstrukcije splava hlodovca, s katerim bomo obudili in prikazali zelo pomemben del zgodovine Dravske doline, pogumnih splavarjev in spretnih trgovcev. Na splavu bomo v živo predstavljali vso bogatost dediščine tega prostora in naših prednikov. Kako drugače najbolje ljudem predstaviti tradicijo splavarjenja, kot da jim predstaviš gradnjo in vožnjo s splavom in z »muzejem na prostem« predstaviš dediščino, ki je zaznamovala razvoj ob in na reki Dravi,« opisujejo načrte, za prikaz tradicionalnega splavarjenja pa bo Turistično društvo Maribor skupaj z mariborskimi splavarji sestavilo manjši tradicionalni splav, namenjen prevoz približno šestih oseb. »Izvedene bodo tudi splavarske delavnice, izvedeni kulinarični in kulturni dogodki na splavu ter pripravljena mobilna splavarska razstava,« še dodajajo.

»Na splavu bomo v živo predstavljali vso bogatost dediščine tega prostora in naših prednikov. Kako drugače najbolje ljudem predstaviti tradicijo splavarjenja, kot da jim predstaviš gradnjo in vožnjo s splavom in z »muzejem na prostem« predstaviš dediščino, ki je zaznamovala razvoj ob in na reki Dravi.«

Naša Drava bo poskrbela tudi za nadgrajen športno-rekreacijski park Drava Centra, nad novim mini košarkaškim igriščem, plezalno steno, večnamenskim peščenim igriščem in kotičkom za ravnotežje pa bo bdelo podjetje Brojs d.o.o.. TOTI LAS prinaša še delavnice z namenom ozaveščanja o možnostih rekreacije ter promocijo trajnostne mobilnosti – uporabo koles in javnih prevoznih sredstev.

V projektu tudi nadgradnja Dravske kolesarske poti

Drug LAS, ki ga vodi Mariborska razvojna agencija, LAS Lastovica, bo opremil šest počivališč ob Dravski kolesarski poti, Zavod za turizem Maribor – Pohorje bo za kolesarko izdelal rezervacijsko aplikacijo, hkrati pa bo v okviru projekta Naša Drava izdelan še predstavitveni filmček za Rimske gomile v Miklavžu.

Dravska kolesarska pot

»V okviru projekta želimo tudi nadgraditi projekt na nivoju LAS Lastovica Zlata Drava, ki se že izvaja na območju Občine Starše, gre za ponovno obujanje tradicije izpiranja zlata ob reki Dravi,« nam še zaupa Vesna Gorjup Janžekovič iz LAS Lastovica. Pove še, da si želijo v sodelovanju z LAS Ovtar izvesti dogodek, na katerem bi predstavili podelitev pravic do izpiranja zlata ob reki Dravi, ki so se v preteklosti podeljevale na gradu Vurberk. Poleg zgoraj omenjenih LAS-ov v projektu sodelujejo še LAS MDD, LAS Drava, LAS Haloze in LAS UE Ormož na slovenski strani in LAG Međimurski doli i bregi in LAG Mura Drava na hrvaški strani.

Mariborska razvojna agencija trenutno vodi še en kohezijski projekt, ki vključuje aktivnosti ohranjanja narave in varstva okolja ob reki Dravi. Projekt »Drava – Natura 2000, reka za prihodnost, Izboljšanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov rečnega in obrečnega pasu reke Drave – zaDravo«, je tako vreden kar 6 milijonov evrov, sredstva pa je prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj.