V zadnjih tednih so se tudi mnogi Mariborčani lotili čiščenja domov, ker so bili zbirni centri zaprti, pa se je število odlagališč le še povečajo. »Ljudje so pač takšni, da želijo nekaj kar jim je na poti, čimprej spraviti stran od hiše. Ne glede na to, kje končajo. To je velika žalost,« pove Franc Jesenek.

Franc Jesenek nam je v preteklosti večkrat pokazal divja odlagališča v Mariboru. Sam je zagrizen ekolog, ki se je že pred 20 leti odločil, da jih bo pobiral in nastavil na vidno mesto, največkrat ob rob ceste, saj se tako hitreje poskrbi za njihov odvoz.

Povečanje divjih odlagališč v času karantene

Tudi v dneh, ko smo ljudje v večini preživeli v samoizolacijo se je vsakodnevno odpravljal na teren in na družabnih omrežjih redno objavljal fotografije le-teh. »Razlika je bila v dneh, ko so zbirni centri zaprli svoja vrata, ogromna. Ljudje so pač takšni, da želijo nekaj kar jim je na poti, čimprej spraviti stran od hiše. Ne glede na to, kje končajo.To je velika žalost. Trenutno stanje pred zbirnimi centri je noro, ljudje čakajo v kolonah tudi dlje časa. Po mesecu dni je videti, kot da je bilo zaprto več mesecev.«

»V primestnih občinah ima Snaga več zbirnih mest. Na 5000 ljudi enake velikosti centrov kot mi v Mariboru. A mi v Mariboru imamo zgolj dva. Enega na levi in drugega na desni strani Drava. Občina je velika, potrebnih bi bilo več zbirnih centrov, na to opozarjam že 20 let.« Snaga njegove trditve v nadaljevanju zavrača.

Tako kot pogosto opazi povečanje odpadkov v naravi ob poslabšanju vremena, je bilo tudi tokrat tako. Ljudje so se lotili čiščenja stanovanj in okolice, nabranih odpadkov pa se niso imeli kje znebiti. Seveda je med njimi kar nekaj takšnih, ki bi odpadke odvrgli v naravo ne glede na delovanje zbirnih centrov. »Ljudje so si sedaj »odprli« stara odlagališča in jih koristijo. Eno izmed tako je na Streliški, za Tušem, v neposredni bližini zbirnega centra, ki je lani zaprl svoja vrata. Ogromno odlagališče televizorjev in ostalih naprav. Koristijo skrito lokacijo,« pove.

Nekateri raje uberejo drugo pot in smeti raje odvržejo v gozd

»Delavci v Snagi niso dolžni pomagati, temveč samo nadzorujejo. Včasih so delali in pomagali, sedaj imajo druga pravila. S svojim delovanjem vplivajo na ljudi. Problem je tudi, da v ljudeh vzbudijo poseben občutek, ko pričnejo z vprašanji imaš položnico, ne spadaš v to občino, nimate prav sortirano in podobno. Če imajo ljudje kaj takega, kar bi jim vzelo preveč časa za sortiranje ali pa tega sploh niso pripravljeni delati, uberejo drugo pot. Raje odvržejo v gozd. Takšni pogosto ne obiščejo več zbirnih centrov,« pojasnjuje.

Sam meni, da bi lahko ubrali drugačen pristop do ljudi in jih tako seznanili kako pravilno ravnati z odpadki. »Če bi bila na voljo kakšna posoda, kjer bi lahko odvrgel tudi mešane odpadke, ki si jih pripeljal, bi bilo zagotovo precej lažje,« dodaja.

Imamo zbirnih centrov premalo?

Kot je pojasnil Jesenek že več let opozarja, da bi bila delna rešitev v tem, da bi nujno odprli več zbirnih centrov, saj opaža, da je precej divjih odlagališč predvsem na območjih, kjer ljudje v bližini doma nimajo zbirnih centrov. Eden izmed primerov po njegovih besedah je pobreška jama, kjer je nekoč stal zbirni center. Tam je še vedno ogromno odpadkov. »Ljudje so se na to mesto navadili,« dodaja. Po njegovem mnenju bi morali odpreti vsaj še enega ali dva zbirna centra na katera bi se Mariborčani kot zatrjuje, zagotovo čez čas navadili. Trenutno obratujeta le zbirna centra v Melju in na Teznu.

»Tisti, ki so redoljubni, se ločevanja tako držijo že doma in je za njih to normalno. Večina ljudi pa to dela poredko in tega niso vešči, pridobijo odpor.«

Celotno sliko pokvari odstotek tistih, ki jim je za odpadke vseeno

Obrnili smo se tudi na Snago, kjer so nam potrdili, da je obisk zbirnih centrov od njihovega ponovnega odprtja povečan. Centre so znova odprli 14. aprila. Večina občanov spoštuje varnostne ukrepe, ki veljajo ob predaji odpadkov in razumejo, da gre za ukrepe, ki ščitijo tudi njihovo zdravje.

»Zavedati se moramo namreč, da divja odlagališča nastajajo tudi takrat, ko zbirni centri obratujejo nemoteno. Opažamo, da je zavedanje o odgovornem ravnanju z odpadki v Mariboru sicer napredovalo, a vseeno celotno sliko pokvari majhen odstotek tistih, ki jim je tako za odpadke kot za zdravje in videz našega mesta očitno vseeno.«

Krivi neodgovorni posamezniki

Povprašali smo jih tudi kakšen je njihov pogled na početje ljudi, slike, ki smo jih objavili, slike so namreč dovolj zgovorne. Poudarili so, da takšnega stanja ni mogoče pripisati nikomur drugemu kot izključno in samo neodgovornim posameznikom, ki ustvarjajo odpadke pa imajo doma bodisi premajhno posodo ali pa je sploh nimajo oz. odpadkov ne odpeljejo v zbirne centre, ki delajo po običajnem delovnem času.

Pravila v zbirnih centrih

Za zaščito varnosti in zdravja tako zaposlenih kot občanov predaja odpadkov na zbirnih centrih poteka v skladu z varnostnimi ukrepi.

Vstop v zbirni center je mogoč za dve vozili hkrati, spoštovati je treba medsebojno varnostno razdaljo najmanj 2 metra. Uporabniki morajo uporabljati zaščitno masko oziroma drugo zaščito ustnega in nosnega predela ter zaščitne rokavice. Morebitna potrebna plačila za predajo odpadkov je možno izvesti z brezgotovinskim plačilom, to je z uporabo plačilne kartice.

Vstop v prostor, ki je namenjen zaposlenim, je prepovedan.

FOTO: Snaga / kljub zaprtju zbirnih centrov, so posamezniki odpadke odlagali kar pred zaprta vrata

»Zavedati se moramo namreč, da divja odlagališča nastajajo tudi takrat, ko zbirni centri obratujejo nemoteno. Opažamo, da je zavedanje o odgovornem ravnanju z odpadki v Mariboru sicer napredovalo, a vseeno celotno sliko pokvari majhen odstotek tistih, ki jim je tako za odpadke kot za zdravje in videz našega mesta očitno vseeno,« dodajo.

Nekaj primerov so predali inšpekciji

Poleg divjih odlagališč, so občani s kosovnimi odpadki napolnili tudi ekološke otoke kjer se sicer zbira papir in steklo. Ravno iz teh mest so v zadnjem mesecu na Snagi izvedli največ odvozov odpadkov. »Nekaj primerov smo predali tudi ustrezni inšpekcijski službi, ki lahko v skladu z odlokom kaznuje kršitelja, ki nepravilno odlaga odpadke. Opažamo, da je tudi v normalnih razmerah stopnja zavedanja o odgovornem ravnanju z odpadki v nekaterih mestnih četrteh še zmeraj na nizkem nivoju, v času poostrenih varnostnih ukrepov in ob začasnem zaprtju zbirnih centrov pa se je to le še stopnjevalo,« pojasnijo ob tem.

»Nekaj primerov smo predali tudi ustrezni inšpekcijski službi, ki lahko v skladu z odlokom kaznuje kršitelja, ki nepravilno odlaga odpadke. Opažamo, da je tudi v normalnih razmerah stopnja zavedanja o odgovornem ravnanju z odpadki v nekaterih mestnih četrteh še zmeraj na nizkem nivoju.«

Pred časom zaprli tretji zbirni center

Pred skoraj letom dni je Snaga zaprla zbirni center na Streliški. Uvozna pot na zbirni center Streliška je bila od začetka obratovanja zbirnega centra postavljena na zasebnem zemljišču, lastnik tega zemljišča pa je Mestno občino Maribor, ki je lastnik zbirnega centra, obvestil, da bo zemljišče začel uporabljati za lastne namene.

»V zbirnih centrih zberemo na leto približno četrtino vseh zbranih odpadkov, torej okoli 13.000 ton, trend skozi leta pa kaže, da se količine odpadkov, ki jih občani predajo na zbirne centre povečuje.«

Čeprav je bilo sprva rečeno, da bodo uredili novega na Teznu, se je na koncu izkazalo, da delujoča dva zadostujeta potrebam Mariborčanov. Zanimalo nas je ali so v teh mesecih ugotovili, da bi bile potrebne dodatne kapacitete in znova razmišljajo o odprtju še tretjega. Pojasnili so: »Ne gre za našo ugotovitev, gre za predpis zakonodaje, natančneje Uredbe o zbiranju komunalnih odpadkov, ki med drugim predpisuje tudi, na koliko prebivalcev je lokalna skupnost dolžna urediti zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov. V Mariboru zadostujeta dva. Odločitev o višanju standarda pa ni v rokah izvajalca javne službe, saj ta le upravlja z zbirnim centrom, ki je sicer last lokalne skupnosti oz. po domače, last občine.«

V primestnih občinah Snaga skrbi za več zbirnih centov

Na Snagi so zanikali Jesenekova trditve in dejali: »Zbirni centri v primestnih občinah, s katerimi upravljamo, so po površini manjši od posameznega mariborskega, razen v občinah Pesnica in Starše. Prav tako imajo v primerjavi z mariborskima krajši delovni čas, saj so odprti dva, nekateri tri dni na teden.« Ob tem so dodali tudi, da v vseh zbirnih centrih glede na število prebivalcev zberejo približno enake količine odpadkov. »Če temu ne bi bilo tako, občine tudi ne bi privolile v enotno ceno storitev ravnanja z odpadki. Sicer pa je v primestnih občinah stanje podobno kot v mestni.«

Odpiralni čas zbirnih centrov.

V tednu dni kar dve uspešni akciji

29. aprila je potekala vseslovenska čistilna akcija. Na Snaginih zbirnih točkah po mestnih četrteh in krajevnih skupnosti so skupno zbrali 560 kilogramov mešanih komunalnih odpadkov in 40 kg nevarnih odpadkov, predvsem barv.

»Zagotovo pa je nekaj odpadkov iz narave pristalo tudi v koših za odpadke, kot je bila za to tudi podana možnost. Takšne akcije bomo skupaj z Mestno občino Maribor še ponovili, sicer pa velja, da lahko postanejo takšna ravnanja naš vsakdanjik. Skupaj zmoremo več,« so zapisali na družabnih omrežjih.

»Še toliko bolje, če bomo lahko s takšnim vedenjem skupaj vplivali na tiste, ki brezbrižno smetijo naše okolje.«

Teden dni prej, 22. aprila na dan zemlje smo Mariborčani zbrali kar 1.820 kilogramov odpadkov. Na dogovorjenih zbirnih točkah je bilo zbranih kar 660 mešanih odpadkov in 1.160 kilogramov kosovnih odpadkov, med katerimi so bili tudi kosovni odpadki iz gospodinjstev, čemur akcija ni bila namenjena.

FOTO: Snaga / Namen takšnih akcij je tudi dvig splošne ozaveščenosti in spreminjanje navad posameznikov pri odgovornem ravnanju z odpadki.

»Naše ekipe so po zaključku akcije zbirne točke počistile in tako vzpostavile v prvotno stanje. Namen takšnih akcij je tudi dvig splošne ozaveščenosti in spreminjanje navad posameznikov pri odgovornem ravnanju z odpadki,« so dejali na Snagi.

Akcijske cene spomladanskih del

Snaga je sicer v minulih dneh objavila akcijsko ceno spomladanskih del.  Kot so zapisali iz stanovanja, kleti in podstrešja odnesejo stvari, ki jih ne potrebujete več, jih nastavijo na odjemno mesto, počakajo na vozilo in jih tudi naložijo ter odpeljejo.

Za dodatne informacije so vam na voljo na telefonski številki 02 620 58 68 ali na naslovu narocila@snaga-mb.si