Mestna občina Maribor je leta 2015 kot prva uvedla participativni proračun, a obljube niso bile nikoli izpolnjene, večina projektov pa je ostala zgolj mrtva črka na papirju. Sedaj želi občina projekt, v katerem lahko občani neposredno odločajo o porabi manjšega dela proračunskih sredstev, ponovno zagnati.

Mestna občina Maribor želi ponovno revitalizirati proces izvajanja participativnega proračuna, ki ga je kot prva v Sloveniji pilotno izvedla že leta 2015, nato pa nadaljevala leta 2017. S to pobudo o nadaljevanju projekta, ki v Mariboru ni nikoli zares zaživel, medtem ko se je v nekaterih drugih občinah dobro prijel, so se že seznanili tudi mestni svetniki na seji mariborskega mestnega sveta.

Participativni proračun je mehanizem, kjer občani neposredno odločajo o porabi manjšega dela proračunskih sredstev. Je eden pomembnih orodij pametnega upravljanja sodobnih mest. Kot prva v Sloveniji, je MO Maribor na področju participativnega proračuna “orala ledino”, brez dragocenih izkušenj ali primerov dobre prakse za pripravo učinkovitega modela in metodologije.

“To kaže, da samo želja ni dovolj za uspešno izvajanje,” je na včerajšnji novinarski konferenci povedala Neva Pipan iz kabineta župana Saše Arsenoviča.

Pred leti skromen odziv Mariborčanov

“A pri prenosu teorije v prakso pogosto pride do nepredvidljivih zapletov in nepričakovanih rezultatov, kar se je izkazalo tudi v realizaciji pilotnega uvajanja participativnega proračuna (v nadaljevanju PP) v MO Maribor,” utemeljujejo v gradivu, ki ga je pripravila koordinatorica Neva Pipan.

Tokrat so pristopili k projektu bolj sistematično in celovito, da bi ga občani in občanke posvojili in bi tako participativni proračun dejansko zaživel v praksi. “Participativni proračun je mehanizem, kjer občani neposredno odločajo o porabi manjšega dela proračunskih sredstev, in si ga zato jemljemo kot enega pomembnih orodij pametnega upravljanja sodobnih mest,” je še dejala Pipanova.

Odziv Mariborčanov na povabilo h glasovanju o predlaganih projektih participativnega proračuna v mestnih četrtih Nova vas in Tabor ter krajevnih skupnostih Razvanje, Limbuš in Pekre je bil tako pred leti precej skromen, saj se je do projektov opredelilo le nekaj deset meščanov. Iniciativa mestni zbor je bila že pred izvedbo glasovanja kritična do načina izvedbe. Ljudje so sicer tedaj v največji meri glasovali za izboljšanje oziroma obnove pločnikov, zasaditve dreves in ureditev parkirišč.

Participativni proračun je mehanizem, kjer občani neposredno odločajo o porabi manjšega dela proračunskih sredstev. Je eden pomembnih orodij pametnega upravljanja sodobnih mest.

Razlogi za neuspešno izvedbo nikoli realizirani

“V obeh primerih kljub velikim naporom strokovnih služb, ni uspelo v večjem delu zaključiti najpomembnejšega dela procesa: realizacije izglasovanih projektov. Občine morajo sicer same izbrati in pripraviti ustrezen model celotnega procesa izvedbe prilagojenega lokalnim posebnostim svoje lokalne skupnosti. Na MO Maribor pred začetkom uvajanja PP (leta 2015 in 2017) ni bila pripravljena strategija za uvajanje participativnega proračuna, vse do danes pa nihče ni poglobljeno analiziral razlogov in problematiko neuspešne uvedbe participativnega proračuna,” še beremo v obrazložitvi.

Z uvedbo participativnega proračuna želi namreč MO Maribor pritegniti svoje občane k aktivni participaciji, povezovanju in sodelovanju pri ustvarjanju pogojev za dvig kakovosti bivanja v lokalnem okolju.

Participativni proračun so predstavili tudi na včerajšnji novinarski konferenci, o čemer si lahko preberete na tej povezavi.

Pred ponovno aktivacijo in revitalizacijo procesa participativnega proračuna je bila v mesecu juliju, 2020 s sklepom župana imenovana interdisciplinarna Delovna skupina za participativni proračun, katere člani so predstavniki mestnih četrti in krajevnih skupnosti, uradov na MOM, Zavoda PIP in Fundacije Prizma, o čemer smo poročali tudi pri Maribor24.si v članku na tej povezavi.

Delovna skupina je preučila prakse izvajanja PP v svetu in v drugih slovenskih občinah, preučila modele izvajanja PP v slovenskih občinah, ki izvajajo PP že dalj časa ter začela sistematično graditi in oblikovati model izvajanja PP prilagojen za MO Maribor.

Z uvedbo participativnega proračuna želi MO Maribor pritegniti svoje občane k aktivni participaciji, povezovanju in sodelovanju pri ustvarjanju pogojev za dvig kakovosti bivanja v lokalnem okolju.

Časovnica izvajanja participativnega proračuna

Mestna občina Maribor želi torej ponovno vzpostaviti uvajanje participativnega proračuna, predviden čas izvedbe pa je dve leti, in sicer v petih fazah.

Prva faza bo potekala med 8. 9. in 10.11.2020. V tem času bodo lahko občani podali predloge projektov, ki bodo morali ustrezati pogojem, določenim v modelu. V času pred in hkrati z zbiranjem predlogov projektov bo v tej fazi potekalo intenzivno obveščanje in informiranje občanov o PP, ter delavnice z javnimi predstavitvami in razpravami občanov.

Druga faza, ki  bo zajemala pregled in ovrednotenje predlogov, bo potekala med 11.11.2020 in 2.12.2020. V tej fazi bo s sklepom župana imenovana strokovna Komisija za uvrščanje predlogov projektov v glasovanje. katere člani bodo neodvisni predstavniki zunanje strokovne javnosti in strokovni sodelavci mestne uprave. Komisija bo pregledala prispele predloge, preverila njihovo skladnost s pogoji injih uvrstila na seznam za glasovanje.

V tretji fazi se bo glasovalo o predlogih. Glasovanje bo potekalo predvidoma od 3.12. 2020 do 10.12.2020 preko digitalne platforme ConsuI, v četrti fazi pa se predvideva umestitev projektov v občinski proračun in njihova izvedba.

Koncept uvajanja participativnega proračuna predvideva ciklično izvedbo (dve leti), ki se izvaja v fazah, ki se nato v koledarskih letih prekrivajo:
1. faza: Obveščanje občanov in zbiranje predlogov
2. faza: Pregled in ovrednotenje predlogov
3. faza: Glasovanje o predlogih
4. faza: Umestitev projektov v občinski proračun in njihova izvedba
5. faza: Evalvacija

Predlogi v proračun za leti 2021 in 2022

Kot rezultat glasovanja bo nastala lista projektnih predlogov, ki jih bo župan predlagal za umestitev v proračun za leti 2021 in 2022 na podlagi ocene možne realizacije v posameznem proračunskem letu oz. ciklu izvajanja participativnega proračuna. Ko so izglasovani projekti umeščeni v proračun za določeno obdobje in je proračun sprejet, se projekti participativnega proračuna izvajajo na enak način kot ostali proračunski projekti.

Peta faza bo zajemala evalvacijo postopka posvetovanja in umestitve projektnih predlogov (1 .,2. in 3. faza) v proračun, kar se bo izvedlo v začetku leta 2021, evalvacija izvedbe/realizacije izbranih projektov se izvede v začetku leta 2022 za preteklo leto. Predvidoma se proces izvedbe novega dvoletnega cikla ponovno prične v drugi polovici leta 2022, za realizacijo izglasovan ih projektov v obdobju od 2023-2024.

Sodelovanje Zavoda PIP, Fundacije Prizma in MO Maribor

Finančna sredstva za pripravo modela, oblikovanje in izvedbo komunikacijske kampanje (informiranje in obveščanje javnosti), izvedbo delavnic in delovanja projektnih pisarn ter prilagoditev digitalne platforme za izvedbo procesa PP bosta zagotovila Zavod PIP in Fundacija Prizma. Sredstva za izvedbo oz. realizacijo izglasovan ih predlogov zagotovi MO Maribor.

Za oddajo, obravnavo in umestitev predlogov projektov na glasovanje so v okviru modela pripravljeni formalni kriteriji, merila za predlagatelje, splošna in vsebinska merila. Vsebinska merila za oddajo projektnih predlogov so zastavljeni tako, da dopuščajo čim več svobode in kreativnosti občanom, hkrati pa zagotavljajo, da so projektni predlogi zakoniti, izvedljivi, finančno vzdržni in zasledujejo širši javni interes.