Odlok o načrtu za kakovost zraka med drugim predvideva več ukrepov na področju učinkovite rabe energije, uporabe obnovljivih virov energije in drugih ukrepov na področju prometa, ki naj bi pripomogli h kakovostnejšemu zraku in bolj zdravemu okolju.

Mestni svet Mestne občine Maribor je na zadnji seji sprejel Odlok o načrtu za kakovost zraka za aglomeracijo Maribor, s podrobnejšim programom ukrepov, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Mestno občino Maribor in Občino Miklavž na Dravskem polju

Odlok med drugim predvideva več ukrepov na področju učinkovite rabe energije, uporabe obnovljivih virov energije in drugih ukrepov na področju prometa, ki naj bi pripomogli h kakovostnejšemu zraku in bolj zdravemu okolju.

Ocenjena višina potrebnih sredstev za realizacijo predvidenih ukrepov v obdobju 2020-2022 je 28.572.121 EUR, od tega s strani Mestne občine Maribor v višini 8.723.350 EUR (iz namenskih virov in drugih sredstev proračuna), s strani države v višini 12.965.271 EUR (največ iz Sklada podnebnih sprememb in iz kohezijskih sredstev), predvideni so se drugi viri v višini 6.883.500 EUR (JZP, Norveški sklad, …).

Odlok med drugim predvideva več ukrepov na področju učinkovite rabe energije, uporabe obnovljivih virov energije in drugih ukrepov na področju prometa, ki naj bi pripomogli h kakovostnejšemu zraku in bolj zdravemu okolju.

Trdi delci PM10 kot glavni onesnaževalec

V Sloveniji je šest območij s slabšo kakovostjo zraka (območje mestnih občin Murska Sobota, Celje, Novo mesto, Ljubljana, območje Zasavja brez občine Hrastnik in aglomeracija Maribor, ki obsega mestno občino Maribor in občino Miklavž na Dravskem polju), kjer se uresničujejo Odloki o načrtih za kakovost zraka.

“Odlok ima s svojimi ukrepi oz. z njihovim uresničevanjem nedvomno pozitivne učinke na kakovost zraka na območju Mestne občine Maribor. To lahko sklepamo glede na koncentracije trdih delcev PM10 kot glavnega onesnaževalca in glede na večletno primerjavo kakovosti zraka v obdobju 2016 – 2019. Iz slednjih lahko povzamemo, da se trend števila letnih preseganj zmanjšuje,” beremo v gradivu.

V Sloveniji je šest območij s slabšo kakovostjo zraka: območje mestnih občin Murska Sobota, Celje, Novo mesto, Ljubljana, območje Zasavja brez občine Hrastnik in aglomeracija Maribor, ki obsega mestno občino Maribor in občino Miklavž na Dravskem polju.

Trend večjega onesnaženja v času zime

Za delce PM10 so predpisane letne in dnevne mejne vrednosti. Dnevna mejna vrednost znaša 50 ug/m3 in je lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu. Če smo v letu 2016 še beležili več kot 35 preseganj na leto (preko 40), pa število preseganj v letu 2017 ni preseglo mejne vrednosti (35), prav tako ne v letu 2018 (30), v katerem se je se nekoliko
zmanjšalo. Tudi v letu 2019, po zaenkrat še neuradnih podatkih, število preseganj ni bilo doseženo (13), kar pomeni, da se v Mariboru iz leta v leto znižuje maksimalna dnevna koncentracija delcev.

V primerjavi s posameznimi meseci med letom je še vedno zaznati trend večjega onesnaženja v času zime, k čemur največ prispeva kurilna sezona. V ostalih letnih časih koncentracije niso presežene, vir onesnaženja v tem času pa je v večini promet, nekaj tudi industrija. Seveda ne gre zanemariti meteoroloških razmer, ki prav tako vplivajo na povečanje koncentracij (npr. saharski prah, nezadostna prevetrenost v nekem obdobju, sušna obdobja, inverzija, ipd).

“Glede na podatke je Mestna občina Maribor na dobri poti pri zmanjševanju onesnaženosti zunanjega zraka, vendar se vedno sledi glavnemu cilju, to je da se z izvajanjem ukrepov nadaljuje in zagotavlja čim bolj zdravo okolje čez vse leto za vse prebivalce občine,” še piše v obrazložitvi odloka.

Energetska obnova stanovanj in zamenjava starih kurilnih naprav

Načrt za kakovost zraka med drugim vsebuje ukrepe, ki so usmerjeni v tri sklope. Podrobnosti so na voljo v gradivu, na tej povezavi.

1. Sklop: Ukrepi na področju učinkovite rabe energije (URE) in uporabe obnovljivih virov energije (OVE), ki so usmerjeni predvsem v zmanjševanje emisij zaradi ogrevanja stavb. Spodbuja se širitev daljinskega omrežja v mestu, uvajanje obnovljivih virov energije v sistem DO, povečevanje odjema v omrežju DO in plinovodnega omrežja.

Temeljni cilj pri načrtovanju ukrepov glede ogrevanja stavb je zmanjšanje potrebe po toplotni energiji. Na območjih v mestu z višjo gostoto poselitve so ukrepi usmerjeni v spodbujanje ogrevanja stavb z daljinskim ogrevanjem (prednostno z OVE), vključno z daljinskim ogrevanjem na lesno biomaso in izrabo drugih obnovljivih virov energije ter ogrevanja s plinom. Na območju nezgoščene poselitve pa so ukrepi usmerjeni v spodbujanje zamenjave zastarelih malih kurilnih naprav z novimi napravami, ki uporabljajo OVE (biomasa, toplotne črpalke) ter v ozaveščanje in informiranje uporabnikov malih kurilnih naprav o ustreznem načinu upravljanja za čim manjše izpuste delcev. Zagotovi se učinkovit sistem nadzora nad kurjenjem odpadkov v malih kurilnih napravah, predvsem v smislu preprecitve nezakonitega kurjenja odpadkov.

Spodbuja se energetska obnova stanovanj, večstanovanjskih zgradb in javnih objektov v lasti MOM. Velik del finančnih spodbud je namenjenih zamenjavi zastarelih kurilnih naprav, ki so večinski vir onesnaženosti zraka z delci PM10 v zimskem obdobju. Posebna pozornost je namenjena tudi izobraževanju občanov o pravilni uporabi kurilnih naprav na trda goriva in ustrezni pripravi lesne biomase. Ukrepi so usklajeni tudi s sprejetim Lokalnim energetskim konceptom Mestne občine Maribor.

Elektromobilnost, infrastruktura za pešče in kolesarje in trajnostna mobilnost

2. Sklop: Ukrepi na področju prometa so usmerjeni k posodobitvam javnega potniškega prometa, trajnostni parkirni politiki, spodbujanju elektromobilnosti, izboljšanju in širitvi infrastrukture za kolesarje in pešce, spodbujanju drugih oblik trajnostne mobilnosti, ipd..

Ukrepi na področju prometa prednostno temeljijo na prehodu (in vračanju) k trajnostni mobilnosti in povečevanju učinkovitosti vseh vrst prometa. Pri uporabi motorjev z notranjim zgorevanjem se spodbuja zamenjava takšnih motorjev z motorji brez
izpustov ali z minimalnimi izpusti delcev.

3. Sklop: Ostali ukrepi so t.i. podporni ukrepi, ki so prav tako pomembni, vendar niso posebej finančno ovrednoteni. Nanašajo se na varovanje in obnavljanje zelenih površin mesta, ki izboljšujejo mikroklimo, delovanje spletnega mesta za kakovost zraka, ozaveščanje občanov o kakovosti zraka, ipd.. Del ukrepov je namenjen tudi gospodarskim subjektom v smislu
spodbujanja uporabe najboljših razpoložljivih tehnik (BAT tehnologij) v proizvodnih procesih, spodbujanje sistema ravnanja z okoljem, ipd..