Ob minulem mednarodnem dnevu biodiverzitete ter vse glasnejših prizadevanjih tako Evropske unije kot številnim slovenskih društev za ohranjanje narave velja pokukati tudi v mariborsko favno. Katere živalske vrste najdemo v našem mestu in katerim so dnevi šteti?

Naše mesto se lahko pohvali s pestro paleto živalskih in rastlinskih vrst, ki pa bodo bogatile Maribor le, če bomo zanje ustrezno poskrbeli.

»Središča mest sama po sebi niso ravno biotsko bogata, saj je spisek vrst, ki uspevajo v urbanem okolju, načeloma majhen. Prevladujejo človekove dobre znanke, ptice, predvsem pevke; sesalci predvsem glodalci kot so miši, podgane in navadna veverica) n razni členonožci, vse od žuželk in pajkovcev do raznih strig,« o tem, kakšno favno lahko najdemo v našem mestu, pove mladi biolog Vid Potočnik.

Le streljaj od mestne jedra, bližje zelenju in gozdovom kot smo, pa se odstre povsem drugačen živalski svet. »Takoj, ko se oddaljimo od samega središča mesta, pa začne število prisotnih vrst naraščati. Pogosto poudarjamo, da je Slovenija ena izmed vročih točk biotske pestrost in tudi Maribor ter njegova okolica se lahko pohvalita s številnimi predstavniki. Živali bomo vedno lahko našli, če iščemo rastline. Že v šoli se učimo, da so živali tesno vezane na razporeditev rastlin, kar je posledica potrebe po hrani in rastlinske proizvodnja kisika. Tudi mesojede živali se običajno nahajajo v neposredni bližini, ker so vezane na rastlinojedce,« najprej pojasni Vid.

Mariborsko obrobje buhti od življenja, svoje dodaja tudi Drava

Prav v nekoliko bolj odročnih delih se nahaja največ življenja. »V Mariboru največ živalskih vrst najdemo v najbolj nedotaknjenih delčkih. Izpostavim lahko Stražun, v katerem še vedno uspeva veliko vrst in ki je prava oaza sredi urbaniziranega okraja. Pa tudi Ptičji gaj ne zaostaja v sami pestrosti. Koristni so tudi razni parki, ki bodo zagotovo dom pticam, mogoče pa tudi kakšni navadni veverici,« razlaga.

Prav posebno noto mariborski favni doda tudi specifika Drave, pove Potočnik: »Posebej zanimiva je nekoliko manj poseljena mariborska okolica, kjer so prisotne tudi živali kulturne krajine, ki v mesta ne bodo zašle. Bližina reke Drave je nedvomno dejavnik, ki pripomore k dodajanju vrst na seznam mariborskih živali; vse od vodnih ptic do kačjih pastirjev in drugih žuželk, ki bivajo v bližini vode.«

»Pogosto se ne zavedamo, da so na reko vezane tudi vrste, ki na prvi pogled izgledajo, da so od nje popolnoma neodvisne. Takšne so mestne lastovke, ki v velikem številu gnezdijo pod malečniškim mostom in v jatah lovijo žuželke neposredno nad vodno gladino. Občasno se jim pri lovu pridružijo tudi hudourniki in kmečke lastovke.«

»Pogosto se ne zavedamo, da so na reko vezane tudi vrste, ki na prvi pogled izgledajo, da so od nje popolnoma neodvisne. Takšne so mestne lastovke, ki v velikem številu gnezdijo pod malečniškim mostom in v jatah lovijo žuželke neposredno nad vodno gladino. Občasno se jim pri lovu pridružijo tudi hudourniki in kmečke lastovke. Posebnost je zagotovo Mariborski otok, ki prav tako gosti mnoge živalske prebivalce. Številne vrste rečnih ptic si gnezdo uredijo na ali v bližini Mariborskega otoka, hrano pa iščejo vzdolž reke,« še doda Vid. Kako pomembna je reka, pokaže tudi nadvse obsežna zakonodaja, ki ureja, kaj se v bližini vode in zaščitenih območij sme in kaj ne. Le tako lahko namreč vsaj deloma zaščitimo biotsko raznovrstnost tako v Mariboru kot drugod.

»Vsak vrt ima potencial postati ekosistem v malem in gostiti edinstveno favno živali, če je vrtnarjenje naravi prijazno.«

»Navsezadnje pa ne smemo pozabiti na neposredno okolico naših domov, kajti živali so zelo prilagodljive in bodo izkoristile vsak vir hrane in prostor za bivališče. Vsak vrt ima potencial postati ekosistem v malem in gostiti edinstveno favno živali, če je vrtnarjenje naravi prijazno,« še pripomni mladi biolog.

Medvedi preteklost, naše mesto bogato predvsem s pticami

Vseeno pa, kadar govorimo o mariborski favni, večinoma mislimo na manjše živali. »Največji so predstavniki sesalcev, ki jih je na žalost v mestih razmeroma malo. V okolici bomo našli srnjad, ki si je za bivališče izbrala griče Malečnika, opažena pa je bila tudi v Stražunskem gozdu in drugih gozdnih zaplatah v Mariboru. Nekoliko bolj oddaljena je tudi evrazijska divja svinja, sorodnik gojenih prašičev na kmetijah, ki jo človek opazi predvsem po občasnem razdejanju, ki ga sesalec pusti za seboj, kar pa zagotovo ni razlog za njeno preganjanje. Najti jo je moč v okolici Maribora,« razmišlja Vid ter pove, da smo največjega predstavnika sesalcev iz naše okolice žal pregnali že pred leti. »Zagotovo so medvedi tisti, ki so bili nekoč nekaj običajnega na Pohorju in v okolici, a sedaj le redko kak zaide na mariborska tla. Občasno pohodniki še najdejo odtise šap, čeprav je stalna prisotnost rjavega medveda dvomljiva in spremenljiva,« pripomni.

»Zagotovo so medvedi tisti, ki so bili nekoč nekaj običajnega na Pohorju in v okolici, a sedaj le redko kak zaide na mariborska tla. Občasno pohodniki še najdejo odtise šap, čeprav je stalna prisotnost rjavega medveda dvomljiva in spremenljiva.«

Če že ne večjih sesalcev, pa lahko v naših krajih opazujemo mogočne ptice. »Tudi razred ptic ima nekatere velike predstavnike, pogosto bomo nad Dravo videli leteti sive in velike bele čaplje. Ujede prav tako dosegajo zavidljivo velikost in jih lahko pozorni opazovalec opazuje, ko jadrajo na višini,« razloži Vid ter opozori, da nikar ne smemo pozabiti na plazilce in dvoživke. »Zanimivi so nedvomno plazilci, med katerimi še posebej izstopajo kače, ki se jih ljudje bojijo, čeprav so le redke strupene. V Sloveniji so strupeni le pripadniki družine gadov, najpogostejša pa sta modras in navadni gad, ki ju zlahka prepoznamo po značilni obarvnosti in modrasovem rožičku na glavi. Fascinantne pa so tudi dvoživke, ki nas v tem pomladnem času presenečajo z velikim številom paglavcev v jezerih in mlakah,« pove Potočnik.

Pester živalski svet brez ustrezne zaščite le še v knjigah

Za varstvo živalskih vrst ob nenehnih prizadevanjih za ohranjane biodiverzitete skrbi tudi zakonodaja, med katerimi so ključni predvsem Rdeči seznami živalskih vrst. Za slednje si gotovo želimo, da bili v prihodnosti čim krajši, potrebno pa se je zavedati, da narava potrebuje aktivno in nenehno varovanje. »Same živalske vrste ščitijo Rdeči seznami živalskih vrst, ki so dostopni na spletu in v katerih so vrste razvrščene po stopnji ogroženosti,« mi pojasni Vid, ko povprašam o tem, kako za tako bogato favno skrbi naša država, pove pa mi tudi, da živalim pozornost posvečamo tudi v Mariboru.

»Med pomembnejše zoološke naravne vrednote Maribora sodijo Meljski hrib, stara struga reke Drave, Mariborsko jezero, Kalvarija in Ptičji gaj.«

»Za naravne enote v Mariboru imamo pripravljen seznam, ki posamične naravne vrednote kategorizira po pomenu, torej državni ali lokalni, in njihovi zvrsti – rastline, živali … Med pomembnejše zoološke naravne vrednote Maribora sodijo Meljski hrib, stara struga reke Drave, Mariborsko jezero, Kalvarija in Ptičji gaj,« zaključi Vid in povabi, da se letos, ko bomo na novo odkrivali našo deželo, podamo tudi v pestre kotičke našega mesta.