Potem ko je v noči na sredo lovec v Halozah, natančneje v občini Žetale, v bližini naselja Čermožiše, ustrelil rjavega medveda, se poraja cel kup vprašanj. Marsikdo se sprašuje, ali gre morebiti za tistega medveda, ki so ga konec aprila opazili na Kozjaku in Pohorju. Glede te domneve nam je dr. Marjan Toš, predsednik nadzornega odbora Lovske zveze Maribor, povedal, da obstaja teoretična možnost, da gre za istega medveda. “Tisti medved naj bi se s Kozjaka skoraj zanesljivo vrnil na Pohorje in obstaja možnost, da se je od tam napotil proti Halozam.”
Lovski čuvaj in tajnik LD Boč na Kozjaku, sicer pa podpredsednik LZS, dr. Srečko F. Krope težko verjame, da gre za istega medveda: “Tudi če bi ostajale fotografije, bi težko rekli, da gre za isti osebek. To lahko potrdimo samo z DNK analizo.”
Izidor Cojzer: Lahko potrdim, da gre za štiri leta starega rjavega medveda
Obrnili smo se na Izidorja Cojzerja z Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enota Maribor, zaposlenega na Odseku za gozdne živali in lovstvo, ki nam je potrdil, da so prve ocene ustreljenega medveda v občini Žetale že opravili. “Domneve, da je bil uplenjeni medved opažen tudi na Pohorju in Kozjaku, v tem trenutku ne moremo ne potrditi ne ovreči.”
Domneve, da je bil uplenjeni medved opažen tudi na Pohorju in Kozjaku, v tem trenutku ne moremo ne potrditi ne ovreči.
“Ugotovili pa smo, glede na težo in določene parametre, da gre za štiri leta starega rjavega medveda, več o njegovi starosti pa bo znanega takrat, ko bomo opravili DNK analizo zobovja. Če pa je ta, ki so najprej opazili v Podvelki in je potem šel čez Dravo na avstrijsko stran in potem nazaj na Boč na Kozjaku, pa v tem trenutku ne morem odgovoriti. Verjetno bi bil na poti do mesta, kjer je bil ustreljen, viden oziroma opažen. Če medved ni v naravi pustil določenih ostankov, npr. iztrebkov ali dlake, tudi z analizo ne moremo ugotoviti, za katero žival gre. Sam odtis šape je premalo. Težave je tudi v tem, da glede njegovih iztrebkov nimamo veliko izkušenj; ne vemo natančno, kje jih običajno pušča in podobno. Tukajšnji lovci takšnih dogodkov nismo navajeni. Še vedno pa ostaja možnosti, če bodo lovci na Pohorju in Kozjaku našli medvedje iztrebke, da s pomočjo genetike ugotovimo, ali gre za isti osebek ali ne.”
Sebastijan Soršak: Lovcu bo izrečena ustrezna sankcija, silobrana ne bomo upoštevali
Zastavlja pa se tudi vprašanje, ali je bil “žetalski” medved ustreljen v silobranu ali ne. Lovski inšpektor Sebastijan Soršak nam je glede tega povedal: “Kaj je imel lovec v mislih tisti trenutek, ko je streljal, ne bo nihče nikoli vedel. Začeli smo s prekrškovnim postopkom, v katerem pa bo silobran izvzet. Lovcu bo izrečena ustrezna sankcija, silobrana ne bomo upoštevali. Ali bo lovec zoper takšno odločitev uporabil pravna sredstva, pa težko povem.”
Je pa tudi tako, da se lovec ne sklicuje na silobran. Verjamem mu, da je bil v šoku.
Soršak dodaja, da po do sedaj zbranih dokazih ne more trditi, da gre za silobran: “Je pa tudi tako, da se lovec ne sklicuje na silobran. Verjamem mu, da je bil v šoku. Ko bomo zbrali vse dokaze, mu bomo izrekli sankcijo, saj je medved zaščitena žival za katero je za odstrel potrebna posebna odločba.”
Medved je svoje sledi med drugim pustil tudi v Lovrecu na Pohorju in v Selnici ob Dravi
Spomnimo, medved se je naprej pojavil na Koroškem, na Uršlji gori, nato so ga zaznale kamere na krmišču Lovske družine Podvelka. “Zatem smo njegove sledi, to je bilo 22. aprila, opazili v našem revirju Rdeči breg v Lovrencu na Pohorju. Od Podvelke do tistega mesta, kjer smo v blatu naleteli na njegove stopinje, je mogoče le štiri, pet kilometrov,” nam je povedal starešina Lovske družine Puščava Tomaž Golob.
Kmalu zatem je bil medved opažen na levem bregu Drave, v Selnici ob Dravi, kjer je na enem izmed krmišč za divje prašiče Lovske družine Boč na Kozjaku poškodoval avtomatsko krmilnico, prav tako pa je v neposredni bližini tega lovskega objekta blizu avstrijske meje poškodoval čebelnjak.
Če naletimo na medveda, se počasi pomikamo nazaj
Na vprašanje, kakšne so možnosti, da se medved približa tudi urbanemu delu mesta Maribor, Tomaž Golob odgovarja: “Ocenjujem, da je za to malo možnosti, saj se medved izogiba ljudi in hrupa. Do zdaj na tem koncu tudi ni bilo nobenega srečanja, zaznale so ga le lovske kamere ali pa smo naleteli na njegove sledi.”
Če medveda že opazimo oziroma naletimo nanj, je pomembno, da se počasi, iz smeri prihoda, pomikamo nazaj. Brez nenadnih kretenj, vpitja, galame.
“Če medveda že opazimo oziroma naletimo nanj, je pomembno, da se počasi, iz smeri prihoda, pomikamo nazaj. Brez nenadnih kretenj, vpitja, galame. Vsakršni sunkoviti gibi lahko povzročijo pri medvedu nasprotni učinek, pri tem se lahko počuti ogroženega in bi lahko tudi napadel. Preventiva pa je, da smo v gozdu glasni. Če nas bo slišal, se bo preventivno umaknil,” svetuje Golob.