Čeprav so zadnje dni v soju žarometov predvsem nižji razredi osnovne šole in bodoči maturantje, se z nemalo izzivi srečujejo tudi v visokošolskem izobraževanju. Pred mariborskimi študenti je v bližajočem izpitnem obdobju kar nekaj neznank, Univerza v Mariboru pa skuša pomisleke s prilagoditvami in navodili razrešiti.

Pred mariborskimi študenti je izpitno obdobje, ki bo letos zaradi koronavirusnih ukrepov še prav posebej stresno.

»Na Univerzi v Mariboru trenutno še ne poteka izpitno obdobje, ki se v skladu s študijskim koledarjem za študijsko leto 2019/20 prične 8. 6. 2020, zato je visokošolskim učiteljem predlagano prilagojeno izvajanje preverjanja in ocenjevanja znanja. V kolikor bodo razmere dopuščale in pod pogojem, da bodo veljavni omejitveni ukrepi Vlade RS sproščeni, se za izvedbo poletnega izpitnega obdobja predlaga izvedbo v predavalnicah članic oz. drugih za to prilagojenih prostorih Univerze v Mariboru, in sicer ob upoštevanju zaščitnih ukrepov za varovanje zdravja tako študentov kot tudi visokošolskih učiteljev in sodelavcev,« povedo na Univerzi v Mariboru.

»V kolikor bodo razmere dopuščale in pod pogojem, da bodo veljavni omejitveni ukrepi Vlade RS sproščeni, se za izvedbo poletnega izpitnega obdobja predlaga izvedbo v predavalnicah članic oz. drugih za to prilagojenih prostorih Univerze v Mariboru, in sicer ob upoštevanju zaščitnih ukrepov za varovanje zdravja tako študentov kot tudi visokošolskih učiteljev in sodelavcev.«

Pojasnijo, da je senat Univerze v Mariboru fakultetam ter visokošolskim učiteljem podelil pristojnost prilagoditve preverjanja in ocenjevanja znanja, sprotno preverjanje in ocenjevanje znanja pa se tam, kjer je to mogoče, že izvaja. Profesorji in študenti na Univerzi za oddajanje sprotnih obveznosti in nalog v času izrednih ukrepov uporabljajo tudi učno okolje Moodle.

Pisni izpiti kot izziv

Nekoliko drugačni izzivi se pojavijo v primeru pisnega ocenjevanja znanja. »V primeru izvedbe kolokvijev in testov (sprotno preverjanje znanja, pogoj za pristop k sklepnemu preverjanju in ocenjevanju znanja) se priporoča izvedba ustnega preverjanja znanja na daljavo; takšen način izvedbe se priporoča tudi v primeru ostalega preverjanja in ocenjevanja znanja, kadar je to mogoče,« dodajajo ter povedo, da pa se preverjanje in ocenjevanje znanja na daljavo v primeru masovnih pisnih izpitov odsvetuje, razen v primeru, kadar lahko visokošolski učitelj zagotovi njegovo kakovostno izvedbo ob upoštevanju določil o varstvu osebnih podatkov iz direktive GDPR. Sicer na Univerzi v Mariboru svetujejo nadomestitev takih izpitov z drugimi oblikami pisnega preverjanja in ocenjevanja znanja.

Vpisni pogoji ostajajo enaki

Kljub izrednosti situacije pa se vpisni pogoji za študijsko leto 2020/21 na Univerzi v Mariboru ne spreminjajo, kot povedo: »Vpisnih pogojev za študijsko leto 2020/21 na Univerzi v Mariboru nismo spreminjali. Senat Univerze v Mariboru je odločil le, da morajo tujci znanje slovenskega jezika izkazati na prehodu v drugi letnik študija in ne ob vstopu v terciarno izobraževanje, saj ugotavljamo, da je preverjanje znanja slovenskega jezika v teh časih za bodoče tuje študente neomogočeno.«

Univerza v Mariboru kot vzor učinkovitosti

Univerzo v Mariboru pa velja v času izrednih razmer izpostaviti kot vzor, saj je že takoj vzpostavila enoten sistem učenja na daljavo v okolju Microsoft Teams ter s tem preprečila zmedo, ki je nastala z uporabo (pre)več aplikacij na drugih šolah in fakultetah, kjer so se profesorji individualno odločali za okolje, v katerem bodo pedagoški proces v času dela na daljavo izvajali.

»Na Univerzi v Mariboru je bil prehod na sistem za začasno poučevanje na daljavo, preko orodja MS-Teams, izpeljan hitro in učinkovito. Vzpostavili smo ga v samo nekaj dneh za vseh 17 fakultet UM. Po eni strani je to rezultat predhodno dobro pripravljene infrastrukture, po drugi strani pa odličnega dela posameznikov in služb, ki so bile vključene v proces vzpostavitve. Pomemben del pri uspešnem zagonu so prispevali tudi IKT koordinatorji na fakultetah ter seveda profesorji in študenti z uporabo predvidenih rešitev,« izpostavijo na Univerzi v Mariboru ter dodajajo: »O uspešnem prehodu na izvajanje študija na daljavo pričajo podatki o prvih dveh tednih uporabe sistema MS-Teams. Iz zbranih podatkov je razvidno, da je bilo ustvarjenih več kot 4 tisoč ekip; tvorjenih več kot 278 tisoč sporočil; izvedenih več kot 25 tisoč srečanj ekip, od tega 62 % v obliki video konferenc. Registriranih je več kot 12 tisoč aktivnih uporabnikov, na srečanjih pa je sodelovalo skupaj okoli 60 tisoč udeležencev.«

»O uspešnem prehodu na izvajanje študija na daljavo pričajo podatki o prvih dveh tednih uporabe sistema MS-Teams. Iz zbranih podatkov je razvidno, da je bilo ustvarjenih več kot 4 tisoč ekip; tvorjenih več kot 278 tisoč sporočil; izvedenih več kot 25 tisoč srečanj ekip, od tega 62 % v obliki video konferenc. Registriranih je več kot 12 tisoč aktivnih uporabnikov, na srečanjih pa je sodelovalo skupaj okoli 60 tisoč udeležencev.«

Študij na daljavo vrednotijo kot zelo uspešen. »Tako ocenjujemo, da poteka študij na daljavo uspešno, za kar gre zahvala profesorjem, kot tudi študentom, kateri se v velikem številu odgovorno in zavzeto udeležujejo pedagoškega procesa na daljavo. Z rednim spremljanjem izvedbe pedagoškega procesa na daljavo ugotavljamo, da so tako visokošolski učitelji kot študentje večinoma s samo izvedbo ter uporabo orodij zadovoljni, k čemer pritrjuje dejstvo, da smo prejeli tudi mnogo pohval.« Čeprav se tudi pri takem načinu dela pojavljajo težave, vodstva posameznih fakultet o teh redno obveščajo vodstvo Univerze in morebitne probleme sproti rešujejo.

Študij na daljavo za vse ni samoumeven

Malo manj bleščav je študij na daljavo za študente, ki jim delo preko spleta bodisi zaradi posebnih potreb, tehničnih težav ali družinskih razmer predstavlja težavo. Na Univerzi v Mariboru povedo, da tudi nanje ne pozabljajo.

»Članice se trudijo, da pozornost namenjano tudi študentom, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov, ne morejo sodelovati v pedagoškem procesu z enako intenzivnostjo kot večina ostalih. Še posebno pozornost namenjajo tudi ranljivim študentom oz. študentom s posebnimi potrebami, tako da se sproti odzivajo na vprašanja teh študentov in da so jim na voljo enake storitve kot ostalim. Še pred sprejetjem izrednih ukrepov so fakultete študente s posebnimi potrebami kontaktirale in se z njimi dogovorili glede načina študija v času trajanja izrednih razmer,« poudarjajo ter povedo, da se lahko študenti, ki imajo kakršnekoli težave, obračajo tudi na študente tutorje, profesorje tutorje, prodekane za študentka vprašanja ter ostale sodelavce, ki skrbijo za študente na posameznih članicah univerze.

Preko spleta tudi laboratorijske vaje

Študente Univerze v Mariboru, ki se dan za dnem bližajo izpitnemu obdobju, nekateri pa tudi zaključku študija, trenutno skrbi tudi izvedba zamujenih laboratorijski, terenskih in drugih vaj ter izvedba strokovnih praks.

»Senat Univerze v Mariboru je visokošolskim učiteljem podelil pristojnost za prilagoditev pedagoškega procesa v okviru akreditiranih učnih enot na način, da se s študenti prilagojeno izvede čim več kontaktnih ur, ki so predvidene s predmetnikom, in sicer ob upoštevanju doseganja učnih izidov in kompetenc. Pedagoški proces poteka tako v skladu z vnaprej določenim urnikom, ki ostaja enak tudi v času izvajanja interventnih ukrepov,« pojasnjujejo na Univerzi.

»Pedagoški proces poteka tako v skladu z vnaprej določenim urnikom, ki ostaja enak tudi v času izvajanja interventnih ukrepov.«

»Poseben izziv pa fakultetam predstavlja izvedba praktičnega dela študijskih obveznosti, vendar so se tudi na tem področju poiskale rešitve in tako so fakultete pristopile k alternativni izvedbi ter pripravile možnost izvedbe tako laboratorijskih vaj, kot drugih praktičnih obveznosti na daljavo, in sicer s posnetki postopkov in drugimi alternativnimi oblikami izvedbe, ki jih dovoljuje izvedba pedagoškega procesa na daljavo,« dodajo.

Priložnost za izboljšave in nove načine dela

Vsekakor pa sta pretekla dva meseca za Univerzo ob vseh izzivih pomenila tudi edinstveno priložnost za prevetritev načina dela. »Vsaka nova situacija je lahko priložnost, da se rodijo tudi nove ideje. Izredne razmere in posledično prehod na poučevanje na daljavo preko orodij za izvajanje takšnega načina, so nam dali priložnost, da raziščemo o možnostih za izboljšavo sistema,« razmišljajo na Univerzi.

»Zagotovo pa se bo kakšna oblika dela na daljavo, ki se je v danih razmerah izkazala za učinkovito, izvajala tudi v prihodnje, po normalizaciji razmer.«

Uspešnost dela je tako pokazala potencial tudi za v prihodnje. »Postopek študija na daljavo na Univerzi v Mariboru smo na vseh članicah zelo poenoteno vpeljali ne glede na področje študija, hkrati pa tudi tekoče ugotavljamo, da je mogoče področje študija na daljavo na univerzi izboljšati, zato smo v načrtu izobraževalne dejavnosti 2021-24 velik del študijske dejavnosti namenili razvoju in uveljavitvi študija na daljavo na univerzi,« povedo in dodajo: »Zagotovo pa se bo kakšna oblika dela na daljavo, ki se je v danih razmerah izkazala za učinkovito, izvajala tudi v prihodnje, po normalizaciji razmer.«

Pripravljeni na morebitni »drugi val«

Univerza v Mariboru pa je več kot pripravljena tudi na morebitno ponovitev izredne situacije, za katero upamo, da ostane le hipotetična. Na Univerzi v Mariboru zaupajo: »V času trajanja preventivnih ukrepov za zajezitev širjenja nalezljive bolezni smo na Univerzi v Mariboru pripravili vse pravne podlage za vzpostavitev ERT (emergency remote teaching) sistema poučevanja na daljavo, protokole za različne situacije in različne deležnike, pridobili pa smo vpogled v izvedbo študijskih obveznosti na daljavo. Z gotovostjo lahko rečemo, da lahko enake podlage uporabimo tudi v primeru ponovitve trenutne situacije, četudi upamo, da se to ne bo zgodilo.«

Univerza v Mariboru kot ena od udeleženih v boju proti koronavirusu

A ne le študij na daljavo, Univerza v Mariboru se je v preteklih tednih izkazala tudi na drugih področjih in pokazala, kako pomemben element družbenega življenja predstavlja šolstvo. »Na Univerzi v Mariboru se ne trudimo samo odgovorno in ustrezno izvajati tako pedagoški, raziskovalni kot delovni proces, temveč tudi po svojih najboljših močeh in z našimi zaposlenimi, študenti in infrastrukturo pomagamo zdravstvu, civilni zaščiti, RS na vseh področjih.«

»Svojo pomoč pa so ponudili tudi naši študenti, predvsem iz medicinske in zdravstvene stroke ter tudi iz ostalih področjih, kot je pomoč pri psihološkem svetovanju, pedagoških aktivnostih itd…«

»Izredne razmere so tako ponudile tudi priložnost, da Univerza v Mariboru s svojim znanjem, infrastrukturo in opremo pomaga raznim ustanovam in javnosti pri preprečevanju širjenja nalezljive bolezni. Opravljenih je bilo nešteto raziskav s strani naših profesorjev in raziskovalcev, ki so sodelovali v iskanju rešitev. Svojo pomoč pa so ponudili tudi naši študenti, predvsem iz medicinske in zdravstvene stroke ter tudi iz ostalih področjih, kot je pomoč pri psihološkem svetovanju, pedagoških aktivnostih itd…« zaključijo.