Lokalna akcijska skupina TOTI LAS s sedežem v Mariboru je v tem programskem obdobju objavila 6 javnih pozivov, in sicer 3 javne pozive za sklad EKSRP (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja) in tri za sklad ESRR (Evropski sklad za regionalni razvoj). “V okviru sklada EKSRP smo skupno odobrili 10 vlog, od tega jih je pet že izvedenih. V letu 2020 so bile s strani AKTRP potrjene 4 operacije. V okviru sklada ESRR smo skupno odobrili 5 vlog, od tega dve v letu 2020,” je zapisala strokovna vodja LAS-a Doris Pavuna Stanko.
V okviru sklada EKSRP smo skupno odobrili 10 vlog, od tega jih je pet že izvedenih. V letu 2020 so bile s strani AKTRP potrjene 4 operacije. V okviru sklada ESRR smo skupno odobrili 5 vlog, od tega dve v letu 2020.
V večini se pri projektnih vlogah povezujejo partnerji iz različnih sektorjev, tako iz javnega, gospodarskega kot tretjega (nevladne organizacije in fizične sebe). Prijavljali so se projektni predlogi v višini od 15.000 do 40.000 evrov. V okviru javnih pozivov je možno sofinanciranje do 85% od upravičenih stroškov za sklad EKSRP in 80% od upravičenih stroškov za sklad ESRR.
Katere vsebine so prevladovale?
“Javni pozivi se objavljajo na podlagi sprejete Strategije lokalnega razvoja TOTI LAS, kjer imamo zapisane vsebine v okviru štirih tematskih področjih: ustvarjanje delovnih mest, razvoj osnovnih storitev, varstvo okolja in ohranjanje narave ter večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin.”
Javni pozivi se objavljajo na podlagi sprejete Strategije lokalnega razvoja TOTI LAS, kjer imamo zapisane vsebine v okviru štirih tematskih področjih: ustvarjanje delovnih mest, razvoj osnovnih storitev, varstvo okolja in ohranjanje narave ter večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin.
Prijavljeni projekti sledijo vsebinam teh tematskih področji in so naslavljali teme, kot so promocija trajnostne rabe naravnih virov in naravne pristope pridelave hrane, učenje spoznavanj narave in varovanja okolja, spoznavanje čebelarstva, kmetovanje po permakulturnih načelih in kratke dobavne verige.
Gre za projekte z različnimi in zanimivimi vsebinami
Doris Pavuna Stanko ob tem dodaja: “Imamo nabor projektov z zelo različnimi in zanimivimi vsebinami, od vzpostavitve sadnega gozda po permakulturnih načelih, promocije čebelarstva v povezavi z vinogradništvom, čebelarski turizem, doživljajska kmetija, kot prizorišče aktivnega in duhovno bogatega življenja, kjer lahko obiskovalci navežejo stik z naravo in spoznajo pomen proizvodnje lastne kakovostne hrane, vzpostavitev fitnesa na prostem in ureditev vaškega trga. Prav tako se veliko vsebin navezuje na mlajše ciljne skupine, kot so vzpostavitev doživljajskega gibalnega poligona, programi druženja s konji za mlade, različne delavnice predstavitve čebelarstva, zdravega in aktivnega načina življenja po Kneipp metodi.”
Prav tako se veliko vsebin navezuje na mlajše ciljne skupine, kot so vzpostavitev doživljajskega gibalnega poligona, programi druženja s konji za mlade, različne delavnice predstavitve čebelarstva, zdravega in aktivnega načina življenja po Kneipp metodi.
Pri projektnih, ki se prijavljajo na javne pozive LAS, je lastni delež vsekakor pogoj. V okviru javnih pozivov je možno za izvedbo projektnih aktivnosti pridobiti sofinanciranje do 85% od upravičenih stroškov za sklad EKSRP in 80% od upravičenih stroškov za sklad ESRR. Prijavitelj in partnerji projekta morajo zagotoviti od 15-20% lastnih sredstev, s tem, da DDV ni upravičen strošek in ga mora zagotoviti prijavitelj s partnerji. Pomembno je tudi povedati, da dobijo prijavitelj in partnerji za izvajanje aktivnosti projektov povrnjene stroške šele po izvedbi vseh aktivnosti, torej morajo zagotoviti sredstva za celoten projekt in dobijo nato povrnjeno do 80 oz. 85 % sredstev od upravičenih stroškov.
Kakšen je postopek odobritve projekta, od prijave do realizacije?
Pregled in potrditev projektnih predlogov potekata v dveh stopnjah. Prva stopnja je pregled vlog na nivoju LAS, po zaključenem postopku na nivoju LAS se projektne vloge posredujejo na resorno ministrstvo oz. AKTRP (Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja). Na nivoju LAS izvede postopek pregleda in ocenitve projektnih predlogov Ocenjevalna komisija TOTI LAS, ki pripravi oceno vseh prispelih projektov in jih da v potrditev Upravnemu odboru TOTI LAS.
Po potrditvi se projektni predlogi, ki se prijavijo na sklad EKSRP vnesejo v sistem e-Kmetija Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Po pregledu izda agencija odločbo o pravici do sredstev. V primeru projektnih predlogov, ki se prijavijo na sklad ESRR, se vloge vnesejo v sistem e-MA, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki izvede postopek pregleda in potrditve ter s prijaviteljem podpiše pogodbo o sofinanciranju projekta.
V mesecu februarju so zaprli 3. javni poziv TOTI LAS za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
V letošnjem letu potekajo usklajevanja in priprava strateških dokumentov za novo programsko obdobje, ki bodo med drugim nastavila tudi pravila prijave in izvajanja projektnih predlogov v prihodnje. Glede na znane informacije, se večje spremembe ne obetajo, se pa vsekakor stremi k poenostavitvi postopkov in zmanjšanju birokratskih ovir. V mesecu februarju smo zaprli 3. javni poziv TOTI LAS za sklad EKSRP (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja). Trenutno smo v postopku pregleda in ocenitve projektnih predlogov. Načrtujem še objavo enega javnega poziva za sklad ESRR (Evropski sklad za regionalni razvoj) v naslednjem mesecu.
V LAS Ovtar Slovenskih goric do zdaj potrdili 74 projektov
Organi LAS Ovtar Slovenskih goric (Upravni odbor in Skupščina) s sedežem v Lenartu so do sedaj potrdili 74 projektov oz. operacij. V letu 2020 je bilo potrjenih skupaj 14 operacij. Vse operacije so partnerske, sodelujejo partnerji iz različnih sektorjev: javni, gospodarski in zasebni sektor. Glede na prijavitelja je bilo 17 operacij iz zasebnega in gospodarskega sektorja, ostale pa iz javnega sektorja (občine in javni zavodi).
Prevladujoče vsebine so iz tematskih področij varstva okolja in medgeneracijskega sodelovanja ter razvoja novih turističnih produktov.
Vrednosti projektov so različne, prav tako zneski sofinanciranja. V povprečju je znesek sofinanciranja 16.552,31 EUR. Višina sofinanciranja operacije je na LAS Ovtar omejena navzgor s 40.000 evrov. Prevladujoče vsebine so iz tematskih področij varstva okolja in medgeneracijskega sodelovanja ter razvoja novih turističnih produktov. Pri vseh operacijah je pogoj lastni delež, najmanj 15 % pri skladu EKSRP (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja) in najmanj 20 % pri skladu ESRR (Evropski sklad za regionalni razvoj) za upravičene stroške (DDV ni upravičen strošek).
Kot primer dobrega projekta izpostavljajo Glamur – Užitek ob reki
“Z operacijo GLAMUR smo povečali zavest o pomenu lokalne ponudbe in samooskrbe v obmejnem območju med Slovenijo in Avstrijo. Najboljše lokalne proizvajalce oz. ponudnike smo povezali v skupnem nastopu na lokalnih trgih v okviru nove blagovne znamke in jim pomagali izboljšati kvaliteto ponudbe. Po celotnem območju sodelujočih LAS smo vzpostavili prodajne kotičke, organizirali dogodke in predstavili primere dobrih praks v obeh sosednjih državah. Pomemben del projekta je namenjen osveščanju lokalnega prebivalstva in promociji izbranih lokalnih proizvodov,” je sporočila Milena Grabušnik z Razvojne agencije Slovenske gorice.
Po celotnem območju sodelujočih LAS smo vzpostavili prodajne kotičke, organizirali dogodke in predstavili primere dobrih praks v obeh sosednjih državah.
Cilji : Z operacijo na območju treh Lokalnih akcijskih skupin LAS Prlekija, LAS Ovtar in LAS Verein zur Förderung Steirischen Vulkanlandes (Avstrija) skupaj z društvom Verein Genuss am Fluss im Steirischen Vulkanland (Avstrija) zasledujejo cilj vzpostavitve primernega okolja za prenos znanj in razvoj inovacij ter spodbujanje inovativnih razvojnih partnerstev.
Operacija GLAMUR pomembno prispeva k uresničevanju naslednjih specifičnih ciljev LAS Ovtar:
• Spodbujanje in povezovanje lokalne ekonomije s poudarkom na turizmu
• Oblikovanje novih storitev in produktov podpornega okolja za pospeševanje podjetništva
• Povečanje ponudbe lokalnih proizvodov in storitev
• Vzpostavitev celovite baze ponudnikov na območju LAS
• Povečanje socialne vključenosti marginalnih skupin
Vir sofinanciranja: Operacija je odobrena v okviru 1. Javnega poziva podukrepa 19.3 – Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine (Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014 – 2020).
Več o projektu na naslednji povezavi.
Vloge, ki dosežejo več kot 60 točk so predlagane v odobritev
Projekt je potrebno prijaviti na javni poziv LAS, kjer poteka najprej ocenjevanje (administrativno in vsebinsko). Vloge, ki dosežejo več kot 60 točk so predlagane v odobritev Upravnem odboru LAS. Vloge za odobrene projekte je nato potrebno vložiti v aplikacijo in čakati na odobritev pristojnega organa. Do začetka izvajanja tako poteče kar nekaj časa. Projekt se izvaja po terminskem načrtu in v skladu z odobreno vlogo, ob koncu se odda zahtevek za izplačilo. Možna je tudi kontrola projekta pred izplačilom oz. še pet let po zaključku.
Projekt se izvaja po terminskem načrtu in v skladu z odobreno vlogo, ob koncu se odda zahtevek za izplačilo.
Ob tem so iz LAS Ovtar Slovenskih goric sporočili, da do sedaj še niso imeli primera, da bi bilo potrebno vračati odobrena sofinancerska sredstva.
V letih 2022 in 2023 bodo projekti sofinancirani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj
V letih 2022 in 2023 bodo projekti sofinancirani iz ESRR (Evropski sklad za regionalni razvoj), saj so prejeli dodatna sredstva, ki jih bodo razporedili tako na ukrepe iz varstva okolja in ohranjanje narave kot tudi na ukrepe iz tematskega področja večja vključenost mladih in žensk ter drugih ranljivih skupin. “Na javne pozive LAS se lahko prijavijo vsi subjekti (ne glede na status), ki imajo sedež ali vsaj poslovno enoto na območju našega LAS-a.”
Vsekakor pa bomo nadaljevali z izvajanjem projektov na območju vseh 10 občin, ki sestavljajo LAS Ovtar Slovenskih goric.
“Katere prioritete pa bodo v novem programskem obdobju pa še ni znano, saj še potekajo usklajevanja na evropski in državni ravni. Vsekakor pa bomo nadaljevali z izvajanjem projektov na območju vseh 10 občin, ki sestavljajo LAS Ovtar Slovenskih goric.”
Kateri so tačas aktualni razpisi?
Trenutno je v teku še ocenjevanje operacij, ki so prispele na zadnji (tretji) rok dveh javnih pozivov:
4. JAVNI POZIV LAS OVTAR SLOVENSKIH GORIC – SKLAD EKSRP (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja) in
3. JAVNI POZIV OVTAR SLOVENSKIH GORIC – SKLAD ESRR (Evropski sklad za regionalni razvoj).
Novi javni pozivi pa bodo objavljeni po potrditvi četrte spremembe Strategije lokalnega razvoja (SLR), ki jo je potrebno oddati do konca marca.
Tudi LAS Drava z uspešnimi projekti
Lokalna akcijska skupina (LAS Drava), ki deluje na območju občin Selnica ob Dravi, Lovrenc na Pohorju in Ruše je do zdaj skupaj odobrila 60 projektov, od tega 25 v letu 2020. Podrobnejše informacije o projektih so na voljo na naslednji povezavi.
“Mi smo postavili zgornjo omejitev 40.000 evrov subvencije. To je 80 oz 85% vrednosti projekta brez DDV. Povprečna vrednost subvencije je bila 23.000 evrov, povprečna vrednost projekta 28.000 evrov,” nam je sporočila Dragomira Zelenik, EGIDA d.o.o., PE LAS Drava Ruše. Dodaja, da so med prijavljenimi projekti prevladovali tisti s področja turizma in da se projekti sofinancirajo v višini 80 – 85% neto vrednosti. “20% plus DDV morajo zagotoviti sami prijavitelji. To je njihov lastni delež.”
Kateri so najuspešnejši projekti?
Kot primer dobrih projektov v LAS Dravi izpostavljajo:
- Obnova Koče Šumik (kulturni spomenik): po izvedeni investiciji je Koča Šumik ponovno odprta.
- Obnova lovskega doma Lovske družine Puščava: vzpostavitev lovskega turizma.
- Family Fun Time: ureditev nastanitvenih zmogljivosti v Rušah v zapuščenih prostorih nad Mercatorjem.
- Projekt Živi (z)Dravo: ureditev športno rekreacijskih površin na športnem parku v Rušah.
Od neinvesticijskih projektov izpostavljajo:
- Projekt Lahko branje, nosilec VDC Polž: varovanci VDC Polž (hendikepirane osebe) so skupaj z mentorji »prevedli« knjigo v njim razumljiv jezik. Tudi prizadete osebe imajo pravico do branja. Ker jim je običajna knjiga pretežka, je te knjige potrebno »prevesti« v njim razumljiv jezik. Prevedli so torej eno knjigo, sedaj je ta knjiga na knjižnih policah v drugih podobnih ustanovah, tudi v osnovnih šolah.
- Projekt Ne osamljen starostnik in samozavestna mamica z dojenčkom do 1. leta starosti. Namenjen je bil starostnikom (k popestritvi in zapolnitvi časa njihovega vsakdana z uricami branja, pogovora, družabnih iger, gibanja ipd.). Druga skupina so bile mlade mamice (ozaveščenost mamic, njihovi sigurnosti pri rokovanju z dojenčkom, potrjevanju lastne informiranosti s področja nege in skrbi za dojenčka).
Koča Šumik
LAS lahko razdeli sredstva, sredstev pa nima
Tudi v LAS Drava imajo tako imenovani predhodni postopek, v katerem potencialni prijavitelj skupaj z vodilnim partnerjem LAS preveri svojo idejo. V tej fazi prejme tudi vsa navodila in pomoč pri pripravi projekta in glede potrebne dokumentacije. Nato prijavitelj projekt vloži na LAS. Vodilni partner pregleda, če je vloga popolna in če je, jo pošlje v ocenitev ocenjevalni komisiji. Komisija vlogo pregleda, ugotovi njeno skladnost s Strategijo LAS in jo oceni. Če vloga prejme več kot 50 točk, jo ocenjevalna komisija posreduje upravnemu odboru v končno potrditev. Ko vlogo/projekt potrdi upravni odbor, vodilni partner pošlje ta projekt v končno potrditev na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja oziroma Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Pri tem je potrebno upoštevati, da ima LAS samo »pravico razdeliti sredstva«, nima pa sredstev. Sredstva so na ministrstvu oziroma agenciji. Zato mora končno potrditev podati Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo oz. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Vendar niti ministrstvo niti agencija ne preverjata vsebine projekta, pač pa samo postopek, ali je bila vloga na LAS-u potrjena v skladu s pravili, ki veljajo za delitev javnih sredstev.
Če vloga prejme več kot 50 točk, jo ocenjevalna komisija posreduje upravnemu odboru v končno potrditev. Ko vlogo/projekt potrdi upravni odbor, vodilni partner pošlje ta projekt v končno potrditev na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja oziroma Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Ko Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo oz. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja potrdita pravilnost postopka izdata odločbo ali skleneta pogodbo s prijaviteljem. Nato lahko prijavitelj projekt izvede, plača vse stroške, dokazila dostavi vodilnemu partnerju LAS, ki nato napravi zahtevek za povračilo stroškov. Povračilo stroškov nakažeta ministrstvo oz. agencija direktno prijavitelju projekta.
V novem obdobju bo LAS delala na povezovanju dejavnosti, skupnem nastopanju in krepitvi samooskrbe
LAS Drava deluje na območju Ruš, Selnice ob Dravi in Lovrenca na Pohorju. Ta območja so v obdobju 2014-2020 prvič v LAS-u, prvič se na njihovem območju izvaja lokalni razvoj po principu Leader (pristop od spodaj navzgor). Zato so bile aktivnosti usmerjene v odpravo osnovnih pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene ob ustanovitvi LAS-a: zmanjšanju nezaposlenosti (odpiranju novih delovnih mest) in vzpostavljanju novih dejavnosti.
Zato so bile aktivnosti usmerjene v odpravo osnovnih pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene ob ustanovitvi LAS-a: zmanjšanju nezaposlenosti (odpiranju novih delovnih mest) in vzpostavljanju novih dejavnosti.
Sedaj gre to obdobje h koncu. V novem obdobju 2021-2027 bo LAS delala na povezovanju dejavnosti, skupnem nastopanju in krepitvi samooskrbe. Na pomoč lahko računajo vsi, ki bodo s svojimi projekti pripomogli doseči te cilje. “Kar zadeva razpise, je tačas odprt še en razpis, sredstva pa so skoraj porabljena,” je še sporočila Dragomira Zelenik.
.
