Člani in članice programskega odbora festivala so tokrat v središče programskih vsebin postavili užitek – užitek branja, besedila in umetniškega dela. Razkriti bodo prostori bralnega užitka, spoznanja ob branju, vednosti in resnice. Izluščiti želijo, kaj pomeni užitek v sodobni družbi in kakšen je užitek s ciljem potrošništva. Številni teoretiki umetnosti namreč trdijo, da prava umetniška dela ne vzbujajo užitka, marveč nelagodje. Užitek pri branju naj bi se namreč zgodil v trenutku, ko nas besedilo spodreže in zamaje naše temelje.

Številni dogodki, ki razkrivajo užitke

Na današnji novinarski konferenci je organizacijski odbor festivala osvetlil pestro dogajanje in pomene posameznih sklopov.  Petra Kolmančič, pesnica in tudi letošnja prejemnica Glazerjeve listine za literaturo pravi, da se bo ob knjižnem sejmu, na odru na Grajskem trgu med 23. in 27. aprilom, zvrstil bogat program: »V dopoldanskem času bodo to predvsem nastopi za naše najmlajše in nastopi avtorjev in pripovedovalcev, predstavile se bodo slovenske založbe, kantavtorji in že sedemnajstič tudi rap in hiphop poezija.«

Veliko dogodkov pripravlja tudi MKC v sodelovanju z več kot dvajsetimi partnerji iz lokalnega okolja in nacionalnimi partnerji, ki delujejo na področju knjige, literature in založništva: »Osrednji del festivala je tudi letos povezan z glavno temo festivala – užitkom. O tem bomo razmišljali s pomočjo strokovnjakov, povabljenih gostov in občinstvom,« razlaga Kolmančičeva.

Veliko domačih in tujih literatov

Z osrednjo temo so povezani številni dogodki: »Odvili se bosta dve veliki pesniški branji, eno pesniško in eno prozno. Avtorji so iz svojega opusa pripravili dela, ki imajo opraviti z užitkom. Oba dogodka pripravljamo v Salonu uporabnih umetnosti. Na proznem dogodku bodo nastopili Andrej Blatnik, Davorin Lenko, Lidija Dimkovska in Andrej Skubic. Na pesniškem branju pa gostimo Majo Vidmar, letošnjega Prešernovega nagrajenca Jureta Jakoba, Esada Babačića in Barbaro Pogačnik.«

Od večjih dogodkov velja izpostaviti še vsakoletni literarni maraton ob Svetovnem dnevu knjige, 23. aprila: »Predstavili se bodo domači literati, gostje maratona bodo tudi udeleženci pesniške delavnice Anje Golob, prideta pa tudi dva gosta iz tujine – grški pesnik in urednik Thanos Gogos in hrvaški književnik Goran Čolakhodžić. Od tujih gostov je prisotna še finska avtorica, prejemnica nagrade za književnost Selja Ahava,« našteva Kolmančičeva. Letos gostijo tudi tri književnike iz Gradca, v sklopu pobratenih mest.

Nova knjiga Roka Vilčnika in Adhoc dogodek v Mariboru

Mariborski književnik Rok Vilčnik – rokgre bo v Salonu uporabnih umetnosti predstavil svojo novo zbirko treh dram, ki ji bo sledil koncert njegove zasedbe Simpatico. Zanimivo je izpostaviti tudi projekt Adhoc v organizaciji založbe LUD Literatura. Avtorica Petra Koršič že od leta 2014 v Trubarjevi hiši literature pripravlja serijo dogodkov, kjer literarno branje povežejo z vizualno umetnostjo in z glasbo: »Avtor prebere nekaj iz svojega opusa, potem pa imata likovni umetnik in glasbeni umetnik na voljo nadaljnjih 15 min, da se na to delo odzoveta. Videti bo mogoče izbor likovnih del, ki so nastala v teh letih in en dogodek v živo, na katerem bodo nastopili glasbenik Samo Šalamun, ilustratorka in slikarka Mojca Sekulič Fo in pesnik David Bandelj. Razstava bo v galeriji Media Nox.«

Osrednji gost je tudi Andrej Rozman Roza

Mariborska knjižnica že nekaj let tradicionalno skrbi, da gostijo osrednjega gosta, tokrat je to pesnik, dramatik, pisatelj otroške literature, gledališki igralec in prevajalec Andrej Rozman Roza: »Kot osrednjega gosta smo ga izbrali, ker s svojo humornostjo in kabarejskostjo na nek nov način presprašuje temeljne resnice oziroma svet in slovenskega človeka. Hkrati tudi spodnaša posvečen prostor branja in ga odpira pristnemu užitku,« izbiro gosta utemeljuje Klemen Brvar iz Mariborske knjižnice.

Tudi humanitarna nota

V okviru Dnevov knjige se vsako leto odvije tudi akcija Podarimo knjigo in besedo v organizaciji založbe Pivec in Inner Wheel klub (sekcija žena Rotary kluba), kjer posebno pozornost namenijo ranljivim skupinam: »Članice kluba vsako leto obiščejo številne institucije. Letos bodo obiskale mariborsko Društvo za cerebralno paralizo Sonček, Varstveno-delovni center Polž v Rušah, Dom starejših občanov Tezno, Zavod Naprej, Center za osebe, ki so prebolele možgansko poškodbo, Center za sluh in govor Maribor in Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih,« našteva Nino Flisar iz založbe Pivec. Članice kluba se pogovarjajo z varovanci teh institucij in v prijetnem vzdušju z njimi berejo.

Priljubljen bralni prostor je stranišče

V Univerzitetni knjižnici Maribor si bo v s klopu festivala mogoče ogledati razstavo, ki sta jo pripravila pesnik Borut Gombač in dr. Jerneja Ferlež: »Letos sva se pri tej razstavi lotila prostorov bralnega užitka, za katero je fotografije pripravil Boštjan Lah. Preko družabnih omrežij sva z dr. Ferleževo postavila vprašanja: Kje najraje berete in zakaj? Ste pri branju raje sami ali v družbi? Najbolj nenavaden kraj vašega branja? Raje berete klasične ali elektronske knjige in zakaj?,« smisel razstave osvetljuje Gombač. Obiskovalcem razstave priporočajo, da si mnenje ustvarijo sami, dosedanji odziv pa je pokazal, da branje še vedno vznemirja. Zanimiv podatek je tudi, da je med višjimi mesti po priljubljenosti bralnih prostorov kar stranišče.