Finančna kriza je mimo, stopnja nezaposlenosti se sicer znižuje, a se zvišujejo stroški za življenje, medtem ko se prihodki ne povečujejo do te mere, da bi ljudje lahko dostojno živeli. Trenutno več kot 30 tisoč zaposlenih prejema minimalno plačo, zato se združena levica in ministrica za delo, Anja Kopač Mrak borijo k dvigu minimalne plače za 3,95 evra bruto. Konfederacija sindikatov je opozorila, da je to še vedno premalo, zato so predlagali, da bi minimalne plače lahko znašale 830 evrov bruto oziroma 630 evrov na mesec, kar pomeni dodatnih 35 evrov na mesec.
Trenutna minimalna plača pod pragom revščine
Od leta 2014 se je minimalna plača zvišala le za 1,6 evra bruto. Neto minimalna tako znaša 561,46 evra mesečno, brez potnih stroškov in malice. Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Andreja Poje pravi, da je minimalna plača pod pragom revščine, saj bi po podatkih statističnega urada morala znašati vsaj 617 evra. Še višji znesek minimalnih plač je predlagala združena levica in sicer takojšen dvig na 646 evrov neto, s 1. septembrom pa na 700 evrov neto.
Delodajalci ostro proti zvišanju plač
Precej negativno so se na predlog o dvigu minimalnih plačah odzvali delodajalci, svoje nasprotovanje so tudi podkrepili s številnimi argumenti. Kot poroča STA, delavci pravijo, da minimalna plača še ne pomeni minimalnega prejemka, saj k temu znesku niso vštete olajšave, nadomestilo za malico in prevoz, regres, subvencije, otroški dodatek, štipendije ter plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Pravijo, da bi bila razlika med minimalno in povprečno plačo majhna in bi to delavce demotiviralo, da bi delali več. Prepričani so tudi, da bi višje minimalne plače upočasnile zaposlovanje v storitvenem sektorju in da bi spodbudile delo na črno. Delodajalce skrbijo tudi stroški, saj jim ob povišanju plače še enkrat tolikšen znesek vzame država.
