Po oceni Medobčinskega redarstva Maribor osebe na kraju prijavljenega prekrška ne kampirajo, temveč prenočujejo.

60-letni Emil Špindler je, kot pravi, po krivici ostal brez lastnega doma, ker upniku ni mogel vrniti 25.000 (zaradi česar je moral za dve leti tudi v zapor na Dob) nato pa se je »nastanil« v šotoru v bližini Centra za socialno delo (CSD) Maribor na Teznem. O situaciji smo poročali že v več prispevkih, ki osvetlijo celotno zgodbo. Preberete jih lahko tukaj.

Nedolgo nazaj pa so Špidlerju izrekli globo zaradi kampiranja na javnem kraju, ki za to ni določen. V vmesnem času se mu je pridružil tudi mlad zakonski par, ki je ostal brez strehe nad glavo, a sta se zakonca kmalu prestavila drugam.

Osebe ne kampirajo, temveč prenočujejo

Iz službe za odnose Mestne občine Maribor so sporočili, da je Medobčinsko redarstvo Maribor po zbranih obvestilih na kraju prijavljenega prekrška ugotovilo, da osebe na naslovu Zagrebška cesta 74 ne kampirajo, temveč prenočujejo. »Razlika med kampiranjem in prenočevanjem je ravno v trajanju storitve prekrška (kampiranje pomeni postavljanje šotorišč ali drugih zasilnih objektov z namenom začasnega prenočevanja; prenočevanje pa pomeni dejanja, ki se ponavljajo v daljšem časovnem obdobju, kar kaže na to, da se je oseba skoraj ‘naselila’ na določenem mestu). Zato ne gre za prekrške po 18. členu ZJRM (kampiranje), ampak za prekrške po 10. členu ZJRM (prenočevanje na javnem kraju),« so zapisali in dodali: »Ker zadeva spada v pristojnost policije, je Medobčinsko redarstvo Maribor v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku zadevo odstopilo v pristojno reševanje policiji.«

Bojan Kitel: »Osebi je bila za prekršek po zakonu o varstvu javnega reda in miru izdana globa v znesku 83,45 evrov.«

Policija napoveduje vse ukrepe v njihovi pristojnosti

Bojan Kitel iz Policijske uprave Maribor po pooblastilu direktorja pojasnjuje, da je bila osebi za prekršek po zakonu o varstvu javnega reda in miru izdana globa v znesku 83,45 evrov. »Gre za civilno – pravno zadevo, ki jo ureja Stvarnopravni zakonik, tako da imetnika posesti napotuje na zasebno tožbo, kar pomeni, da lahko postopek pred sodiščem s pisnim predlogom prične le lastnik posesti. V primeru ugotovljenih drugih kršitev javnega reda s strani brezdomca, bo policija izvedla vse ukrepe v svoji pristojnosti,« je pojasnil Kitel.

Podpora pri njegovih ciljih z vsemi možnimi orodji

Marjana Bravc, v.d. direktorica CSD Maribor, je povedala, da omenjeni gospod ni nastanjen na njihovem zemljišču. »Kar se tiče socialnega dela z gospodom je bilo ogromno narejenega. Socialno delo je nudenje informacij, da jih opolnomočimo in ozavestimo, kakšne oblike pomoči lahko pričakuje in ga pri tem vodimo ter podpiramo. Naša naloga je, da človeka podpremo pri njegovih ciljih z vsemi možnimi orodji, ki jih imamo na voljo: brezdomcu nudimo bivanje v zavetišču, pišemo mnenja na stanovanjski sklad, sodelujemo pri komisiji za pridobitev začasne bivalne enote, v primerih, ko osebe nimajo dovolj sredstev za plačilo varščin ob najemu stanovanju, oddobrimo izredno denarno pomoč za varščino, razmišljamo skupaj o različnih oblikah bivanja, ki pa v prvi vrsti zagotavljajo osnovne življenjske pogoje in niso nadstandardni,« je pojasnila Bravčeva.

V. d. direktorica z njim večkrat opravila razgovor

Špindler ima strokovno delavko, ki mu je na voljo, da mu nudi osebno pomoč, zagotovljene ima socialne transferje in ostale pravice upravičencev socialne pomoči, tako redne kot izredne (izredne za leto 2019 je že prejel) v skladu z zakonodajo. »Center mu je ponudil, kar je glede bivanja v naši domeni,  bivanje v zavetišču za brezdomce, prav tako smo dvakrat napisali pozitivno mnenje in s prisotnostjo strokovne delavke prisostvovali na komisiji za dodelitev začasne bivalne enote na Javnem Medobčinskem stanovanjskemu sklad (JMS).  Še vedno so mu strokovne službe na voljo za pomoč v okviru svojih pristojnosti,« je razložila in dodala, da je sama kot v.d. direktorica na začetku z njim večkrat opravila razgovor in mu priporočala, da sprejme ponujeno iz JMS, se pravočasno prijavi na razpis tega istega sklada za neprofitna stanovanja, ki bo verjetno čez kakšen mesec.

»Tudi, če ni uspešen pri pridobitvi neprofitnega stanovanja, si lahko takrat nemudoma poišče primerno stanovanje za najem in pri nas vloži vlogo za subvencijo najemnine,« dodaja sogovornica in nadaljuje, da je na osebi , ki ima popolno poslovno pristojnost, svobodno voljo in pravico odločati sam o sebi, da se odloči, kaj bo sprejel in kako si bo zastavil svoje življenje naprej. »Pri tem pa, tako kot mi, vi in ostali, ne sme kršiti zakonodaje in pravil, kot je na primer zakonodaja, ki ne omogoča prosto odločanje o kampiranju, zadrževanju na javnih ali zasebnih prostorih brez soglasja lastnika,« je sklenila Bravčeva.

Na težavo opozorili tudi bližnji stanovalci

Sicer pa so se, kot smo poročali, oglasili tudi stanovalci Zagrebške ceste 74, ki so tudi lastniki zemljišča, na katerem biva. Poudarili so, da imajo z njim velike težave, počutijo se ogrožene, ne upajo niti odložiti smeti v zabojnik, ki je v bližini šotora, ali se prosto in brezskrbno sprehajati, kot so se pred tem dogodkom.