Preden se Festival Lent za leto dni poslovi, smo pokramljali z Borisom Črničem – Bocotom, vodjo odnosov z javnostmi v Narodnem domu, ki je že od leta 1998 tudi eden motorjev festivala, ki letos “tolče” že tridesetko. Boco je letos v tej vlogi uradno zadnjič, odpravlja se namreč v pokoj, a se mu ob omembi tega dejstva ne orosi oko. S hudomušnim pogledom se spominja dogodkov, med katerimi bi najljubšega težko izbral, odnose z javnostmi pa z lahkim srcem v naslednjih letih prepušča svoji naslednici Maši Stošič.

Poslovno pot ste začeli v povsem drugačnih, bolj resnih vodah, kajne?

Res je, včasih sem delal v “realnem sektorju.” Za razliko od nekaterih vem, kaj pomeni štempljat kartico. V Metalni smo namreč začenjali ob tričetrt na šest zjutraj. Za mulota je to kar podvig, potem pa smo neke minute prelagali sem in tja, da si na koncu delal 42 ur. Potem sem delal še v Svili. V Narodnem domu sem se znašel, ker sem pred tem 14 let plesal pri akademski folklorni skupini.

Vam je bilo kdaj žal, da ste se odločili za Narodni dom?

Na neki točki sem se odločal, ali bom sistemski analitik na pošti, ali bom delal v Narodnem domu. Tu je odlična vsebina, z ljudmi, s katerimi sem delal, so sodelavci in prijatelji. Delo je razgibano, ogromno novih ljudi, od nastopajočih, novinarjev. Na pošti bi kartico res štempljal in po osmih urah šel domov, ampak to je to. Tako pa sem šel v Narodni dom oktobra 1997 in Lent 98 je bil moj prvi Lent.

Kaj ustanova kot je Narodni dom pomeni za mesto Maribor. Ima dovolj odjemalcev?

Maribor rabi tako ustanovo. Če se na veliko hvalimo, da smo univerzitetno mesto, rabimo tudi Narodni dom. Nudimo kvalitetne koncerte klasične glasbe.

Defibrilator, ki smo ga dali v Unionsko dvorano, je tam z namenom. Tam je najmlajši star “sto” let. Res karikiram, ampak v resnici mladih ni.

Sprašujem se, kje so študentje glasbe, kje so profesorji, kje je rektor. Prav s tem namenom smo vključili cikle za mlade, da jih navdušimo nad klasiko. Če bi bili pri nas polminutni tik tok koncerti, bi bili popularni. Res imamo vrhunske koncerte, ki bi morali biti razprodani. V sredini bi moral bit župan, zraven pa rektor in prorektor. V teater, kjer je glamur, veljaki še zaidejo, k nam jih ni.

Z Lent Festivalom sodelujete od leta 1998, kje je bistvena razlika med takratnim in današnjim festivalom?

Prvi festivali so bili bistveno daljši, trajali so 17 dni. Zdaj sicer delamo Lent po Lentu, ampak ni enako. Na začetku je bil Lent Festival res ob Dravi, potem smo šli še na ulice z uličnimi gledališči. Nato se je Art kamp preselil v park, uličarji pa so deset dni kraljevali po mestu.

Je s selitvijo prizorišč to sploh še Lent Festival?

Ime ima Lent, dogaja pa se povsod, tu sta samo še dva odra. Po mojem mnenju festival sodi na Lent. Hodiš gor in dol, tu, na Lentu, pa nič ni, ljudje so tega željni. Prej je bil Jurček, Rotovž, Glavni oder,.., ljudje so se sprehodili, malo poslušali, na Jurčku kaj spili, to je bilo to. Lent je nastal na Lentu in jaz sem za to, da se sem vrne. Že večkrat sem povedal, da Drava teče 365 dni na leto in, če devet dni nimaš direktnega razgleda, nihče ne bo ravno trpel. Če bi se selili nazaj na Lent, postavili par foodtruckov, bi bilo to spet to.

Se letos čuti, da smo bili dve leti “pod ukrepi”?

Bili smo eden redkih festivalov, ki so sploh obstajali. Ljudje smo družabna bitja in potrebujemo druženje. Res smo prestavili na avgust, a naredili smo ga. Poznalo se je sicer pri gostih, ker od daleč niso mogli pripotovat, Folk art je bil osredotočen na bližnje države, letos pa imamo tu celo južno Ameriko.

Kako pa sicer zdaj izgleda vaš dan? Imate čas spati?

Eh, največ priprav je pred festivalom, ko se enkrat Lent začne, je že itak narejeno. Spim pa več, kot včasih, ker na mojih prvih festivalih so bili tu na Jazz Lentu hudi “afterji”. Zdaj je tudi lažje, ker imam naslednico, prej sem moral pa pred koncem “na zalogo” delat tudi naprej.

Kje bo Maribor po vašem mnenju čez 5 ali 10 let?

Festival pritegne ljudi, če bi imeli spet promenado, bi bilo še toliko bolje. Odvisno bo od mestne oblasti, če bo imelo mesto interes, bo cvetoče. Pa tu ne gre za trženje zvezdnikov, Maribor je premajhen za največje zvezdnike tipa Rolling Stones ali AC/DC, tega nimamo kje naredit. Nimamo niti kapacitet za prenočit, te so polne že zdaj.

Prodat bo treba izkušnjo. Pridite v Maribor, oglejte si mesto, spoznajte zanimivosti, pojdite na vinsko cesto, zvečer pa posedite na festivalu. To je vzdušje, ki ga lahko nudimo.

Če bo Lent del cele izkušnje, smo na pravi poti. Zgledovali bi se lahko po tujini. S folkloro sem bil v Drumondvilleu. Mali kraj, vse skupaj par tisoč prebivalcev, vse skupaj nič. Ampak tam so zaporniki okrasili mesto, mesto je dihalo s festivalom. To je to.

Zdaj odhajate v pokoj in to bo vaš zadnji redni festival. Kaki so ob tem občutki?

Hm, za zdaj sploh še nisem razmišljal o tem, mogoče zato, ker bom še nekaj mesecev v službi. Drugo leto bom obiskovalec in, če me bodo rabili, bom z veseljem pomagal.