V preteklem času naj bi se številni rektorji poistovetili glede sprememb vpisa na univerze, vpisni pogoji pa naj bi bili zaostreni že s prihodnjim študijskim letom. Tako bodo dijaki zraven mature morali opravljati še dodatne izpite za preverjanje kritičnosti in razgledanosti, s čimer se strinja tudi ministrstvo za izobraževanje.

Matura še ne pomeni, da je nekdo nadarjen

Gre za tolmačenje obstoječega člena ZViS (zakon o visokem šolstvu), ki se ga je do sedaj tolmačilo na način, da se lahko preverjajo nadarjenosti na primer za umetniška področja ali motorične sposobnosti, ne pa tudi, na primer za tehniko, matematiko, medicino in podobno. Dodatna preverjanja so skratka vezana na specifiko posameznega študijskega programa.

»Rezultati mature lahko na splošno dokaj dobro napovedo sposobnost za študij, vendar se v primeru, ko ni omejitve vpisa, ne upoštevajo in moramo vpisati vse prijavljene kandidate, ki izpolnjujejo splošne pogoje za vpis. Hkrati pa vemo, da tudi odlični rezultati mature še ne pomenijo, da je nekdo nadarjen ali osebnostno primeren za določen študij. Slednje bi želeli pred vpisom preverjati tudi pri nas, tako kot to počno povsod po svetu,« so pojasnili na mariborski univerzi.

Veliko mladih se odloči za študij

Predlog dodatnih pogojev za vpis je na rektorski konferenci podala strokovna delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov vseh univerz. Na rektorski konferenci v januarju je zelo zaskrbljujoče podatke rektorjem predstavil tudi direktor Državnega izpitnega centra dr. Zupanc, ki je povedal, da približno 80 % mladih po srednješolskem izobraževanju (poklicna ali splošna matura) nadaljuje s študijem na visokošolskem ali univerzitetnem nivoju. Povečuje se delež mladih, ki iščejo lažjo pot in preko poklicne mature in 5. predmeta prehajajo na univerzitetne študijske programe in tako z bistveno nižjimi standardi znanja pri splošnih predmetih vstopajo v univerzitetni prostor.

Za vpis na študij se bo potrebno potruditi

Z univerze sporočajo, da: »univerze ne nameravamo zanikati pomena mature za preverjanje znanja, začenjamo pa razpravo o morebitnih potrebnih dodatnih preverjanjih, ki ne morejo biti predmet mature, ker so vezane na primernost za določen študij.« Možnosti so tudi definiranje zahtevanega števila točk pri določenih maturitetnih predmetih za vpis na določene študijske programe, zahteva po opravljanju mature iz določenega predmeta in podobno.

»Skratka, mladi se bodo morali zavedati, da so za vstop na katerikoli študij potrebna določena znanja in sposobnosti, s čimer pa ne želimo delovati omejevalno, temveč stimulativno, da se potrudijo in tekom srednješolskega izobraževanja dosežejo višje standarde znanja. Menimo, da do mladih in do družbe ni odgovorno, da na visokošolski študij vpisujemo in izobražujemo mlade, za katere ob vpisu vemo ali bi lahko vedeli, da za določen študij niso primerni, da ga ne bodo uspeli zaključiti ali ne bodo mogli kvalitetno opravljati poklica, za katerega se bodo leta izobraževali,« še dodajo.

Na Univerzi v Mariboru šele poteka razprava o prej opisanih možnostih. S spremembo ZVIS število študentov v prvem letniku več ne šteje v kvoto, ki se jo upošteva pri financiranju, tako da je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport  s tem odprlo vrata za višanje zahtevanih standardov pri vpisu na univerze.

»Univerze želimo tudi vplivati na nivo znanja, ki ga mladi dobijo tekom srednjega šolanja. Namreč, podatek, da je bralna pismenost naših študentov in diplomantov nižja kot je bralna pismenost npr. Fincev in Japoncev s srednješolsko izobrazbo, je zagotovo alarmanten. Če resno premislimo o pogojih vpisa na slovenske univerze in jih bolj približamo zahtevam tujih priznanih univerz, lahko tudi upamo, da bomo več perspektivnih mladih zadržali na študiju v Sloveniji,« so mnenja na univerzi in tudi povedo, da je pomembno, da mlade o bodočih spremembah obvestimo pravočasno, da se bodo lahko na njih ustrezno pripravili. Dodajo še, da lahko s pravilnim pristopom pridobijo tako univerze, kot tudi celotna družba.