Maribor je ponovno varen pred točo. Letalski center Maribor je podpisal pogodbo za izvajanje protitočne obrambe z ministrstvom za kmetijstvo. Prvič so poleteli že včeraj, in preprečili prvo točo letos. “Ravno včeraj smo branili pred točo tamkajšnje območje, tudi območje še ene velike vinarske sosednje občine Ljutomer, ki ni podpisala pogodbe. Ne vemo zakaj, dejstvo pa je, da so vložena sredstva v primerjavi s škodo, ki bi lahko bila povzročena, zanemarljiva za občinske proračune,” pravi vodja projekta obrambe pred točo v mariborskem letalskem centru. V preteklem letu so poleteli kar petnajstkrat in preprečili škodo, ki bi nastala ob toči.
Uspeli zbrati 90.000 evrov
“Pogoj, da se sploh začnemo pogajati z ministrstvom za državna sredstva, je zbrati vsaj polovico občin ali zagotoviti 82.000 evrov. Večina se jih je odzvala pozitivno, tako da smo tik pred zdajci uspeli zbrati 90.000 evrov, nekatere pa so plačilo zavrnile. Ostalih 56.000 evrov je primaknila država,” je dejal Darko Kralj.
Poskus širjenja območja protitočne obrambe ni uspel
Zbrana vsota je tako v primerjavi z lanskim letom celo malenkost višja, tudi po zaslugi dejstva, da se jim je letos vendarle pridružila občina Ormož, tudi sicer ena največjih kmetijskih in vinarskih občin v Sloveniji. Že pred leti je propadel tudi poskus, da bi obrambo pred točo z drugim letalom iz ptujskega letališča razširili še na Pomurje, saj so tamkajšnji župani kljub obljubam pred volitvami, pravi Kralj, po njih pozabili na dogovore.

Mariborski center sicer nima pogojev za nočno delo, saj bi za to potrebovali vsaj dvomotorno letalo z radarji, pa tudi dovoljenje za letenje po 20. uri. Medtem ko se deset občin na poziv za podpis pogodb ni odzvalo, sta župana Svetega Jurija v Slovenskih goricah Peter Škrlec in Lovrenca na Pohorju Joško Manfreda prizadevanja letalskega centra na današnji novinarski konferenci odločno podprla. Ne razumeta namreč kolegov županov, ki jim je težko odšteti tako minimalna sredstva za zavarovanje premoženja svojih občanov.
Toča lahko v nekaj minutah naredi veliko gospodarsko škodo
“Vsi skupaj bi morali poiskati primerne rešitve, saj toča lahko v nekaj minutah naredi veliko gospodarsko škodo, vemo pa, da prav kmetijstvo v nadgradnji s turizmom priložnost razvoja regije in odpiranja novih delovnih mest za mlade,” je dejala Hauptmanova, ki ji je Kralj odvrnil, da njen direktor letalski obrambi pred točo ni naklonjen, pač pa zagovarja predvsem postavljanje mrež, ki pa je namenjeno le zaščiti kmetijskih površin, ne pa tudi ostalega premoženja.
Ujma ne prizanaša nikomur
Darko Kralj je na koncu novinarske konference še zaključil, da je toča ujma, ki ne prizanaša nikomur in povzroča velike materialne škode, ter da bitke z naravno ne bomo nikoli dobili, vendar lahko s pravilnim pristopim omilimo njen bes.