Velike količine mulja v koritu reke Drave že več let povzročajo »sive lase« številnim pristojnim službam oziroma upravljalcu in tudi ribiškim družinam vzdolž te reke. Na tovrstni problem so namreč pred več leti, kot smo poročali, še posebej opozorili tudi v Ribiški družini Maribor, kjer s »prstom« ves čas kažejo proti našim severnim sosedom Avstrijcem.

Prekomerno meddržavno onesnaževanje

Tamkajšnji predsednik Boris Javornik je za osrednji mariborski spletni medij Maribor24.si ponovno ponovil, da mulj v Dravi dolgoročno predstavlja smrt za reko ter resno nevarnost vodnemu življu in ljudem. »Vode in zemlje načeloma ni možno kopičiti v nedogled. Potem ko v Avstriji redno perejo in praznijo tamkajšnje bazene, njihov ‘izplen’ kasneje priplava k nam in se zadrži na tukajšnjem območju. To pa ne pomeni nič drugega, kot da reka nima več akumulacijske sposobnosti in ima samo pretočnost. Kinetične energije, ki se je včasih akumulirala v jezerih, zdaj ni več, ker toliko vode kot je priteče, je tudi odteče,« je poudaril Javornik in kot drugo težavo, ki jo opažajo ribiči, še izpostavil, da avstrijski mulj pogosto ni niti na kakšni analizi, poleg tega pa gre za prekomerno meddržavno onesnaževanje, ki po Evropski direktivi ni dovoljeno. Prvi mož ribiške družine še pojasnjuje, da Avstrijci sicer res skrbno čistijo svoje jezera, a mulj odnaša v Slovenijo, kjer nato »z našim denarjem saniramo njihov mulj«.

Boris Javornik: »Avstrijci sicer res skrbno čistijo svoje jezera, a mulj odnaša v Slovenijo, kjer nato z našim denarjem saniramo avstrijski mulj.«

»Večina avstrijske svinjarije ostane pri nas«

Sogovornik istočasno omeni tudi naše južne sosede in hkrati prizna, da imajo res srečo. »V Sloveniji je še pred državno mejo urejenih nekaj zajezitev. Prvo je Ptujsko jezero, ki zadevo skorajda popolnoma umiri, Ormoško jezero pa ‘poskrbi’ še za preostanek. Lahko rečem, da 90 odstotkov avstrijske svinjarije ostane pri nas,« je sklenil Javornik.

V akumulacijskih bazenih prihaja do dviga dna

Da je zamuljevanje res problem vseh akumulacijskih bazenov, torej tudi na reki Dravi, pa poudarjajo na Dravskih elektrarnah Maribor (DEM). Vodja tamkajšnjem službe za komuniciranje Majna Šilih, pravi, da se v akumulacijskih bazenih v primerjavi z naravnim stanjem reke zmanjšajo hitrosti vode, kar vodi k sedimentaciji, tako rinjenih kot lebdečih plavin. »Posledično prihaja v akumulacijskih bazenih do dviga dna. V DEM se problematike zaprojevanja in zamuljevanja bazenov zavedamo ter reševanju posvečamo veliko naporov in sredstev,« poudarja Šilihova.

Začetek snemanja z večsnopnim globinomerom

Proces sedimentacije v akumulacijskih bazenih v DEM redno spremljajo s hidrografskimi meritvami prečnih profilov, ki jih z ustrezno tehnologijo izvajajo sami na vsaki dve leti. »V letošnjem letu bomo pričeli izvajati snemanje batimetrije celotnega dna akumulacijskih bazenov z večsnopnim globinomerom in na ta način pridobili še popolnejše podatke,« napoveduje Šilihova in dodaja, da v okviru ohranjanja energetskega potenciala opravljajo čiščenje bazenov ter s tem odstranjevanje sedimentov. »V vodnogospodarskem smislu gre bodisi za prečne premike sedimentov in nadvišanje priobalnega pasu s pripadajočo sonaravno ureditvijo površin, bodisi za formiranje ekoloških otokov za ptice (npr. otok pred veslaškim klubom v Brestrnici, otoka pred HE Mariborski otok, otok v Koblarjevem zalivu, otoki na Ptujskem jezeru). Za posamezne posege izdelamo projektno dokumentacijo, kjer se določijo najustreznejši načini odstranjevanja sedimentov. Predvidene ureditve uskladimo z deležniki v prostoru in pred izvajanjem del pridobimo dovoljenje za poseg v naravo,« je dejala sogovornica.

Majna Šilih, DEM: »V letu 2018 smo za tovrstna dela namenili 1,5 milijonov evrov in odstranili 92.000 kubičnih metrov sedimentov.«

Dela izvaja velenjsko podjetje

Ureditve v DEM izvajajo na sonaravni način in istočasno sledijo tipičnim rečnim krajinskim vzorcem. »Predmetni posegi, ki so bili izvedeni v preteklosti, v zvezi z odstranjevanjem sedimentov niso povzročili nedopustnega posega na naravovarstveno pomembne habitate. Izvedba ureditev s plitvinami omogoča prehranjevanje in počivanje vodnim pticam. Novonastale kopnine se sukcesivno zarastejo z lesno vegetacijo in trstičjem na nižjem delu, s čemer nudijo možnost gnezdenja nekaterim kolonijskim vrstam,« je razložila Šilihova in sklenila, da dela izvaja podjetje RGP iz Velenja, ki je del skupine HSE ter razpolaga z ustrezno mehanizacijo. V letu 2018 pa so za tovrstna dela namenili 1,5 milijonov evrov in odstranili 92.000 kubičnih metrov sedimentov.