Darko Kralj, vodja obrambe pred točo, pravi, da je zgolj eno letalo za branjenje skoraj 5.000 kvadratnih kilometrov premalo, vseeno pa uspešno opravijo tisto, kar je v njihovi moči.

V zadnjem času skorajda ni več dneva ali tedna, ko Agencija RS za okolje (Arso) ne bi razglasila rdečega alarma, s katerim opozarja na vremenske nevšečnosti, ki med drugim prinašajo tudi točo.

Precejšnja škoda na Ptuju

Še posebej hudo je bilo včeraj, ko je močno deževje poplavilo ulice in ceste na širšem območju Ptuja, kjer je pred slabim tednom dni,kot smo poročali, ko je neurje s točo sicer zaobšlo Maribor, a se je nevihtni oblak »ustavil« nad Ptujem. Vremenska ujma s točo je takrat poškodovala tudi številne kulturne objekte, posledice so vidne na gradu in dominikanskem samostanu. Veliko škode je nastalo v vrtcih, domu upokojencev, zdravstvenem domu in v bolnici, kjer je poplavilo kletne prostore, neurje pa je ruvalo še strehe, drevesa, po tleh zmetalo smetnjake, povzročilo poplave in veliko škodo kmetom.

Pri koncu z denarjem in zalogami

In prav na račun tako pogostih neurij na severovzhodnem delu Slovenije, kjer obstaja nevarnost toče, ima v zadnjem času veliko dela tudi posadka letalske obrambe pred točo Letalskega centra Maribor, ki vzleta iz športnega letališča v Skokah. To je potrdil vodja obrambe Darko Kralj, ki je povedal, da se počasi izteka teh 23 ur, ki jim jih financirata ministrstvo in občine, prav tako so na koncu z zalogami reagensov. »V kratkem bomo o tem seznanili pristojno ministrstvo in pričakujemo ustrezno rešitev,« je poudaril Kralj.

 

Neobičajno: dve nevihti hkrati

Po številu neviht vremenske razmere v letošnjem letu v letalskem centru ocenjujejo kot grozne, podobno sliko so si ustvarili tudi o nedavni nevihti ob koncu prejšnjega tedna. »Takoj, ko so se pojavile prve nevihte nad Mariborom, smo poleteli v zrak in branjenje dobro izvedli. A se je kasneje zgodilo nekaj nenavadnega, saj sta se nam hkrati približali dve nevihti, vsaka s svoje strani, kar je precej nenavadno. Na območju Maribora kar naenkrat ne bilo več nobene vidljivosti, zato je morala posadka ob sunkih bočnega vetra s hitrostjo 50 kilometrov nemudoma pristati in kasneje je bilo nemogoče spet vzleteti,« je razložil Kralj.

Posebno letalo za zgodnji del oblaka

Sogovornik poudarja, da je zgolj eno letalo za branjenje skoraj 5.000 kvadratnih kilometrov velikega območja premalo. »Lahko zatrdim, da letos delamo dobro, saj smo preprečili že kar nekaj toče v Prekmurju, uspešni smo tudi na mariborskem območju, kjer je sprva kazalo hudo, kasneje pa toče ni bilo. Kar je v naši moči, uspešno opravimo,« je dejal Kralj in nadaljeval, da bi za še večjo uspešnost nedvomno potrebovali posebno letalo, ki bi lahko poletelo nad zgodnji del oblaka.

Darko Kralj: »Lahko zatrdim, da letos delamo dobro, saj smo preprečili že kar nekaj toče v Prekmurju, uspešni smo tudi na mariborskem območju.«

Takšen center bi moral imeti vsaj dve letali

Mariborska enota letalske obrambe pred točo po Kraljevih besedah zaradi razsežnosti območja in branjenja s samo enim letalom pokriva največje območje v Evropi, če ne tudi na svetu. »Takšen center, ko je naš, bi moral imeti vsaj dve letali in zagotovljeno financiranje čez vso leto, tudi za pilote,« je sklenil Kralj.