Maribor

Arsenovič: “Seznam nalog, ki jih je treba narediti, je vedno daljši”

Uredništvo , 18.10.20 ob 07:45

Mariborski župan je za STA dejal, da med največje dosežke prve polovice mandata šteje oblikovanje uspešno delujoče ekipe sodelavcev, s katero so uspeli v dveh letih uskladiti projekte za črpanje okoli 35 milijonov evrov sredstev EU.

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič med največje dosežke prve polovice mandata šteje oblikovanje uspešno delujoče ekipe sodelavcev, s katero so uspeli v dveh letih uskladiti projekte za črpanje okoli 35 milijonov evrov sredstev EU. Najbolj je odmevala obnova Glavnega trga, ki je ostal zaprt za promet in tako postal nova dnevna soba mesta.

“Seznam nalog, ki jih je treba narediti, je vedno daljši. Od tistega, kar smo uspeli narediti, pa je mogoče najpomembnejše to, da je ta ekipa sodelovanja in razvoja željnih vedno večja. Realiziranih oziroma v teku je za 27 milijonov evrov projektov, pri čemer je več kot 17 milijonov nepovratnih evropskih sredstev. V letu 2021 bo teh projektov še za 47 milijonov evrov in delež Evrope prav tako 17 milijonov,” je v pogovoru za STA pojasnil Arsenovič, ki je pred dvema letoma stopil v čevlje župana iz podjetniških vod, uradno kot županski kandidat SMC, a ima v mestnem svetu svojo listo.

Doslej največji zalogaj, ki se ga je lotil s svojo ekipo, je bila ustanovitev Javnega holdinga Maribor, v katerega so združili javna podjetja. Arsenovič pa izpostavlja tudi povezovanje z okoliškimi občinami. “Med drugim oblikujemo novo partnerstvo za Pohorje, kjer se povezujemo s Koroško in Savinjsko regijo,” je dejal.

Najbolj vidna sprememba v mestu je obnova Glavnega trga s Koroško ulico, ki jo je zastavila že ekipa prejšnjega župana Andreja Fištravca, Arsenovičeva ekipa pa jo je izvedla in razširila njen obseg.

“Za Cafovo ulico, ki je bila v manjšem merilu, je bil to drugi takšen projekt, ki je prinesel nov življenjski prostor. Je pa to le del razvoja naše vizije povezati območje Drave z območjem Mestnega parka in njegovim zaledjem brez robnika, tako da bi bila pešec in kolesar v gibanju vsaj enakopravna motornemu prometu,” je povedal.

Z obnovo je omenjeni trg zaprl za motorni promet, česar si prejšnji župani, čeprav se je ta del mestnega jedra dušil v prometu, niso upali. To je v javnosti poleg številnih pohval naletelo tudi na kritike, saj se je promet preusmeril na druge ulice.

Arsenovič odgovarja, da snujejo celovito prometno ureditev mesta. “Nimamo urejenega obroča okoli mesta. Upam, da bomo v času tega mandata ali tik zatem uspeli končati vsaj zahodno oz. južno obvoznico. Obenem umeščamo v prostor predor, ki bi omogočil cenejšo varianto od severne obvoznice za povezavo vzhod – zahod, ki je velika bolečina celotne države. Dejstvo je namreč, da se lahko iz Mute v Gornjo Radgono pelješ le skozi center Maribora,” je navedel.

Prihodnje leto gradnja brvi pri Starem mostu

Ob zasedbi županskega položaja je napovedal izgradnjo štirih novih mostov čez Dravo, a bi se z izgradnjo predora lahko enemu od teh odpovedal. Še vedno pa po njegovih besedah velja, da bodo prihodnje leto začeli graditi brv pri Starem mostu, prav tako še vedno razmišljajo o povezavi Mariborskega otoka z desnim bregom Drave.

Novi povezavi čez reko bosta namenjeni pešcem in kolesarjem, s čimer se nadaljuje napovedana ureditev Dravske promenade, v katero sodi obnova Lenta. Slednja se bo po besedah Arsenoviča začela jeseni prihodnje leto in po zaključku naj bi bil tudi v tem delu mesta močno omejen motorni promet.

Obnovitvena dela med drugim že tečejo na Vojašniškem trgu in stadionu Ljudski vrt, odprta rana pa ostaja problematika osrednje enote Mariborske knjižnice. Projekt je Arsenovičeva ekipa preoblikovala v Center Rotovž. Zanj in za novo zdravstveno postajo Tezno pričakuje državno sofinanciranje.

Enako velja za reševanje prometnih zagat. “Smo drugo največje mesto v državi in treba mu je omogočiti 21. stoletju primeren pretok, kot je bilo to potrebno narediti na Bledu, v Škofji Loki, Kopru,” je poudaril Arsenovič.

Kritiki mu očitajo, da ureja le tiste dele mesta, kjer ima svoje nepremičnine, kar odločno zanika. “Urejamo celotne predele mesta, ki bi morali biti že zdavnaj urejeni,” je poudaril in opozoril, da s takšnimi projekti spodbujajo tudi druge zasebnike k vlaganjem v mesto.

STA /  Andreja Seršen Dobaj