27-letni Alen Kirbiš iz Dobrovc je v noči na soboto z ameriško himno nastopil na košarkaškem dvoboju med Miami Heat in Dallas Mavericks v Miamiju. Ob tej izjemni priložnosti smo ga povprašali po prvih vtisih.

Kot je dejal, je bil nakup kart za oba kluba pod vodstvom Mihe Pogačarja organiziran že lani. Ker so slovenski navijači preko njega kupili kar 2000 kart, so Pogačarja kontaktirali s kluba Miami Heat, kjer so mu dejali, da iščejo Slovenca, ki bi na tekmi zapel himno. Alenova starša, ki sta prav tako kupila karte, sta tako zasledila objavo Pogačarja, ki je je preko Facebooka pozval morebitne kandidate, naj pošljejo svoj predstavitveni video … Nadebudni 27-letnik se je prijavil med približno deseterico drugih prijavljenih. Da je bil izbran, je izvedel šele teden dni pred načrtovano tekmo in načrtovanim nastopom.

Minuto pred nastopom pozabil besedilo

V le tednu dni je tako moral poskrbeti za letalsko karto, ki ga je stala 650 evrov, 150 evrov pa je stala prenočitev v Miamiju. Tam je ostal 5 dni.

“Zdaj, ko je vsega konec, so vtisi super; sicer bi sedaj, ko poslušam svoj posnetek, naredil nekaj sprememb … Ampak vame je strmelo 20.000 ljudi in trema je naredila svoje. Minuto pred nastopom sem čisto pozabil besedilo. Da bi se rešil iz zagate, sem si začel mrmrati eno drugo pesem in očitno je pomagalo. Kljub temu se sliši, da sem bil med petjem zelo nervozen. Ko sem pričel peti, sem čutil precejšen pritisk, ob refrenu pa sem se povsem prepustil. Dodatno me je podžgal dober odziv publike in na koncu odpete himne, ko je ploskala vsa dvorana, sem imel res neverjeten občutek. Vse skupaj se je odvilo v le 50 sekundah, vtisi so res neverjetni,” je za naš medij dejal Kirbiš.

“Noč slovenske dediščine”

Kot nam je zaupal, so se sprva poigravali z idejo, da bi namesto ameriške zapel kar slovensko himno, a to idejo so potem opustili. Navsezadnje je bilo v dvorani nekaj več kot 2000 Slovencev, ki se jih je res opazilo. “Navijali so za oba kluba, ne le enega. In ko so taisti Slovenci od veselja skakali ob košu tako Miamija kot Mavericksov, so naš Američani že malce čudno gledali,” pove v smehu. Navsezadnje gre za podporo slovenskega športa, ne le zgolj enega kluba, meni Kirbiš. Klub Miami Heat je tekmo celo poimenoval v Slovenian Heritage Night (Noč slovenske dediščine) in vseskozi se je predvajala slovenska glasba.

Dragića in Dončića niso mogli spoznati

A kot priznava Kirbiš, sam ni nek velik oboževalec košarke, njemu je primarna glasba. “To je bil glavni razlog, zakaj sem se odločil peti pred takšno množico,” nam zaupa. “Samo za ogled tekme ne bi plačal 1000 evrov,” še dodaja. Za karto je potem plačal slabih 50 evrov, sicer pa so karte na bolje vidnih mestih od 100 evrov naprej.

Četudi ni največji oboževalec Gorana Dragića, kakor so ga predstavljali v dvorani, nam zaupa v smehu, mu je bilo le žal, da na koncu ni imel priložnosti spoznati ne Dragića, ne Dončića. Po lanski tekmi je organizator poskrbel za naknadno druženje slovenskih navijačev, letos pa se za to potezo žal niso odločili. “Na hladnem” je poleg njega tako ostalo še vseh 2000 Slovencev, ki so se nadejali druženja po tekmi.

Presenečen nad prijaznostjo in profesionalnostjo zaposlenih

“Kot nastopajoč sem imel izjemno specifično akreditacijo. Če sem po nastopu hotel ostati v dvorani, sem si moral posebej kupiti karto, nič mi niso “šenkali”. Kupil sem najbolj ugodno karto, saj je ostalo le še nekaj mest čisto na vrhu dvorane. Če bi bila tekma razprodana, bi moral najverjetneje takoj po nastopu kar zapustiti dvorano. Kljub temu bi rad pohvalil vse, ki so tam zaposleni, to so fantastični ljudje, zelo prijazni profesionalni … Pred nastopom sem bil dobesedno živčna razvalina, a gospod na generalki je bil izjemno profesionalen, vsak moj korak je začrtal do potankosti, zelo me je pomiril.” 

Presenetil ga je odziv tamkajšnjih zaposlenih, saj so mu po nastopu od srca čestitali skoraj vsi zaposleni, vključno z varnostniki.

Kot nam zaupa, zaenkrat še ni dobil kakšnih novih ponudb, sicer pa so odzivi neverjetni. “Po tekmi me je v inboxu čakalo ogromno sporočil, vsi so bili navdušeni nad mojim nastopom. Res je šlo ze enkratno izkušnjo in vesel sem, da sem to naredil. Sedaj, ko sem nastopil pred množico 20.000 pričujočih, sem zagotovo pripravljen nastopiti še na kakšni tekmi,” nam zaupa.

Mesto velikih bogatašev in največjih revežev

Del Miamija, kjer je bila v hostlu – South Beach – je res lep. “Ko si tam, se ti zdi, da si v najlepšem mestu na svetu,” pravi Kirbiš. Cene so temu primerne, astronomske. “Vse je enkrat dražje kot pri nas. Za osnovno kosilo plačaš 20 evrov, “kot keks”, za pivo med 6 in 11 evri. Potem je tu še doplačilo za napitnino, za katero je treba odšteti še 20 odstotkov celotne cene obroka. “Le nekaj minut stran pa povsem druga zgodba; pričaka te velika revščina, kot da si prispel v povsem drugo mesto,” pove nejeverno. Neverjetno se mu zdi, da je lahko v enem predelu Miamija skoraj nemogoče živeti, če nisi multimilijonar, kjer obstaja privatna ulica z lastnimi cestami, kamor sicer nima vstopa nihče drug; kjer ima vsaka vila še svojo jahto … Le nekaj minut proč pa skorajda barakarsko naselje. Sam se je trudil porabiti maksimalno 50 dolarjev na dan, a kot pravi, je to v takšne mestu že svojevrsten čudež.