Prvi mož družbe Agroruše Veselin Djurovič o prestrukturiranju družbe, nedovoljenih bančnih praksah, grožnjah in še čem.

Nedavno javno razkriti primeri lova na odpustke pri bančnih uslužbencih so dvignili veliko prahu. Kdo je dejansko lovec in kdo plen? Kako se je Veselin Djurovič, prvi mož podjetja Agroruše, boril za odpustke pri bankah? Na kakšen način? Je to postala praksa v Sloveniji? V oddaji Tarča je med drugim razburil z izjavo, kako nekateri slovenski bankirji v zameno za podkupnino v višini tudi do 200 tisoč evrov, odpišejo dolgove slovenskim podjetjem. O bankah, političnih povezavah in o zgodbah, ki jih ustvarja s svojimi podjetji, je bil neomajen tudi v pogovoru za Maribor24.si.

Ali vaše podjetje po finančnem prestrukturiranju tekoče posluje uspešno?

Procesa prestrukturiranja ravno zaradi obstrukcije določenih akterjev iz finančne sfere nismo nikoli dokončali, saj je po podpisanem sporazumu o vzajemnem priznavanju (MRA) proti koncu rednega odplačevanja obveznosti eden od deležnikov odstopil. Pozneje smo sicer večkrat zagotovili kreditna sredstva, ki so jih narekovale banke, predvsem primarna banka, vendar je v zadnjem trenutku prišlo do določenih manevrov, in da je bila družba onemogočena v zadnjem trenutku na poti stabilizacije poslovanja.

Kateri segmenti oziroma dejavnosti vašega podjetja prinašajo najboljše poslovne rezultate?

Najboljše poslovne rezultate v segmentu okrnjenega poslovanja prinaša še vedno agro program, torej proizvodnja tekočih organskih in trdih gnojil in pesticidov v manjših pakiranjih.

Znani ste po nepremičninah v Rušah in okolici. Tudi kot ugleden poslovnež. Kako boste rešili skupino podjetij povezanih z Agroruše?

Že več let si prizadevamo, da rešimo podjetje, ki ima in je imelo pogodbe v skupni vrednosti 12 milijonov evrov, predvsem s tujimi multinacionalkami. A doslej, ko je naša primarna banka odprodala terjatve do družbe Agroruše, kljub vsem naporom in pomoči, ki je bila evidentna s strani države ter naših poslovnih partnerjev, ni bilo možnosti zaključiti tega postopka. V tem trenutku smo na dobri poti, da sklenemo dogovor oziroma smo ga že, saj predvideva poplačilo obveznosti do vseh upnikov, vključno z zaostalimi plačami za zaposlene in že upokojene ter obveznostmi do države, upnikov iz prisilne poravnave. In to bo omogočilo deblokado računov ter normalno poslovanje družbe.

Koliko ljudem dajete službo, koliko družin je odvisnih od vašega poslovanja?

Družba Agroruše v tem trenutku s povezanimi podjetji zaposluje približno 32 ljudi, v času potrebe po povečanju zaposlenih zaradi sezonske narave dela pa zaposlimo dodatno delovno silo.

Včasih ste bili znani kot svetla točka nekdanje TDR. Produkt Cvetal je širše poznan produkt. Kako danes poslujete na področju umetnih gnojil in pripravkov za kmetijstvo?

Zaradi pomanjkanja sredstev za nabavo surovih družba Agroruše posluje v nemogočih pogojih. Sicer izpolnjujemo nekatere pomembne pogodbe, predvsem s trgovskimi sistemi, onemogočen pa nam je izvoz in širitev na tuje trge, kar smo prej dobro obvladovali.

Za vaše delovanje v preteklih letih ste prejeli državne subvencije in koliko delovnih mest vam je uspelo obdržati oziroma ustvariti na podlagi državnih subvencij?

Družba Agroruše je dobila 1,5 milijona dolgoročnega kredita državne pomoči s strani gospodarskega ministrstva, ki zapade v plačilo v letu 2027. Obdržali smo večji del strokovnega kadra v času prisilne poravnave, zaradi katere je bila odobrena ta pomoč. Smo pa zmanjšali število zaposlenih, in sicer smo jim pomagali pri upokojitvi, s kadrom, ki so lahko poiskali pomoč drugje, pa smo se ustrezno dogovorili. Družba je v skladu za zahtevami pravil o dodeljevanju državne pomoči izvedla pravočasno vse predpisane investicije, ki bodo dolgoročno vplivale na zmanjšanje stroškov poslovanja. Dne 7. Julija 2016 je družba prejela sklep s strani strokovne medresorske strokovne za dodeljevanje državne pomoči družbam v težavah v katere je komisija ugotovila, da je družba prejeta sredstva porabila v skladu z nameni in potrjenim programom prestruktoriranja in dovoljuje, da se program prestrukturiranja zaključi z dne 6. 7. 2016.

Sintagma: »Ali plačaj ali pa te ni«

O medijskem linču predstnikov piar služb določenih bank, ki v javnosti po besedah sogovornika ustvarjajo mnenje, kot da je marsikaj izkoristil v svojo korist, Djurovič pravi, da slednje nikakor ne drži. »Za investicijo v Črni Gori so vedele vse poslovne banke, s katerimi smo sodelovali, nekateri predstavniki so tudi obiskali lokacijo zaradi dejstva, da se projekt izpelje zakonito in se ne prične z gradnjo pred izdajo gradbenega dovoljenja. Zaradi zahtevnih postopkov v nacionalnem parku smo zamudili čas ruskih investicij, ki so prinašale enormne zaslužke. Osebno mi nikoli ni bil primarni motiv zaslužek, ampak dejstvo, da nekaj počnemo in ustvarjamo. Sem človek, ki je v svoji karieri vedno nekaj počenjal. Moje težave s primarno banko izvirajo iz časov, ko sem prišel do informacij, da so dejansko takšna družinska podjetja kot smo mi, postala tarča izsiljevanj in so se vsi posli sklepali pri določenih notarjih. Tam je veljala sintagma, ali plačaj ali pa te ni,« pravi Djurovič in dodaja, da pozna številne gospodarske subjekte, ki so plačali, medtem ko se je družba Agroruše zoperstavila, zato so nekateri direktorji zahtevali povračilo svojega denarja, ki je bil plačan v obliki provizij in so ga nemudoma dobili. »Čestitam za take poteze in pozivam vse ostale, ki imajo takšne izkušnje, da naj pridejo do svojega denarja takoj. Tisti, ki so dobili denar v obliki provizije, ga zagotovo niso porabili,« je dejal Djurovič in dodal, da so v zadnjih šestih letih prestali precej hudo življenjsko izkušnjo, saj so med drugim imeli »kontrolirane« telefonske in druge elektronske komunikacije. »V trenutku, ko smo posegli z istimi metodami in angažirali zasebne detektive, smo zgroženi ugotovili kar se je zgodilo in se še dogaja. Z vso odgovornostjo zatrjujem, da velika večina naših težav, tudi medijski linč, izhaja iz mojega vedenja o privatizaciji, akterjih in nelegalnem pridobivanju sredstev, ki so omogočila nakup nekaterih bank. Žalostno je, da država dovoli posameznikom, ki so imeli neomejen dostop do finalnih sredstev in s krajo brez istih nakopičili premoženje ter s temi sredstvi se ustvarjajo nove krivice v slovenski družbi. Ker legalno ne morejo porabiti na ta način pridobljena sredstva in dokazati vire, napadajo uspešna družinska podjetja. Tovrstni skrbno načrtovani napadi se pričnejo s popolno prekinitvijo dotoka finančnih virov, medijsko diskreditacijo, načrtovanimi posegi v družinska razmerja, kazenske ovadbe in podobno. Končajo se pogosto s popolnim propadom lastnikov teh podjetij alkohol, razpade družina, dolgotrajen depresije, samomori),« je sklenil Djurovič.

S katerimi dejavnostmi vse se ukvarjajo Agroruše in z njimi povezane družbe?

Ukvarjamo se s proizvodnjo tekočih, trdnih organskih gnojil, pesticidov. Imamo tudi dobro razvejano mrežo poslovnih partnerjev, ki jim ponujamo polnjenje fitofarmacevtskih sredstev. To so ponavadi podjetja iz tujine, multinacionalke. Res pa je, da tudi ta segment v zadnjem času posluje bolj slabo, prav zaradi zahtev multinacionalk po ustreznih garancijah za dobro opravljeno delo, ki pas jih družba v zadnjih letih ne more priskrbeti. Vseeno smo znani kot zelo fleksibilen in učinkovit servis v irpi regiji, kot servis polnjenja, pakiranja in prepakiranja fitofarmacevtskih sredstev, kjer se nikoli ni zgodila niti ena nesreča, niti reklamacija. Številni poslovni partnerji bodo v trenutku, ko bo družba stabilizirala poslovanje ponovno piskali tovrstne usluge v podjetju Agroruše.

Ste uspeli prepričati strateškega partnerja za vstop v Agroruše? Ali to pomeni, da boste poplačali upnike iz prisilne poravnave in s tem ohranili delovna mesta v občini Ruše?

Smo v fazi dogovorov z zelo resnim partnerjem iz tujine, ki je že enkrat kreditna sredstva v višini 1,5 milijona evrov deponiral pri mariborski notarki Košar Bratuša zaradi zahtev investitorja, da se pred črpanjem sredstev izbrišejo vse plombe in hipoteke, kar s strani družbe v dveh mesecih ni bilo možno storiti, zaradi načrtovanega zavlačevanja glede pravočasnega posredovanje izbrisnih dovoljenj s strani ene od naših bank do realizacije posla v oktobru 2018 ni prišlo. Marca letos mo ponovno apelirali na vse upnike, da ponovno deponirajo izbrisna dovoljenja, na podlagi katerih bi lahko družba koristila odobrena kreditna sredstva. Vse upniki razen naše primerne banke so pravočasno in ponovno deponirali izbrisna dovoljenja. Tudi takrat je ponovno propadel poskus poplačila upnikov glede na dejstvo, da so bila sredstva odobrena. Kljub zatrjevanju pravnega zastopnika naše primarne banke, da je banka še vedno zainteresirana za rešitev naše družbe, pa smo tako iz medijev kot ostalih virov izvedeli, da so bile naše terjatve že pred časom prodane v paketu. Torej, ni bilo nekega resnega namena reševati našo družbo, kljub večletnem trudu vseh zaposlenih, upnikov, neštetim sestankom na bankah, ministrstvih in drugih državnih organih. Škoda je bilo vsega tega časa. Stroški, ki so nastali s takšnim zavajanjem družbe Agroruše so enormni.

Pred časom ste na nacionalni televiziji govorili o nedovoljenih bančnih praksah. Ali ste se kot dolgoletni direktor z bankami večkrat dogovarjali o odpisih ali kreditih za povratne usluge?

Nikoli se nismo dogovarjali za odpise za povratne usluge, bili pa smo tarča izsiljevanj. To izsiljevanje in oviranje poslovanja, ne samo s strani direktorja Lon hranilnice Matjaža Majcana, je trajalo več kot šest let ves čas in tudi s strani drugih, kot so faktoring podjetja in podobni. Ko podjetje zaide v težavo, se na upravo zgrne marsikaj slabega. Bilo je ogromno poskusov, takrat se pojavijo tudi samooklicani finančni svetovalci, ki naj bi poskrbeli za rešitev družbe, v resnici pa pridejo z namenom, da bi dodatno izčrpali podjetje. Sam osebno čutim averzijo (občutek zoprnosti, mržnje, nenaklonjenosti , celo odpora, op. p.)do tega početja in moja reakcija v zvezi z najnovejšo zadevo je bila več kot pričakovana. Ne bi bil jaz, če tej zadevi ne prišel do konca.

Koliko kreditov ste si kot direktor, kot je bilo omenjeno na oddaji Tarča na nacionalni televiziji (7. novembra 2019), podelili sebi kot direktorju? Je šlo v tem primeru za poplačilo sredstev, ki ste jih kot fizična oseba vložili za vzpostavitev gospodarske dejavnosti v tujini?

Ker je v zadnjem času bilo veliko napisanega o kreditih, ki sem jih najel zase, osebno povem, da te izjave ne držijo. Krediti so bili najeti za gradnjo in projektiranje ekskluzivnega turističnega naselja v Črni Gori v osrčju nacionalnega parka Skadarsko jezero. S projektom pridobivanja zemljišč smo začeli v letu 2007, zaradi takrat uredbe o nezmožnosti nakupa kmetijskih površin  s strani ravnih oseb EU, smo nakupe rezalizirali preko mene osebno in zemljiščni kompleks v izmeri 55000 kvadratnih metrov, ki so ga bančni cenilci že pred časom ocenili na 1,7 milijona evrov, zastavili v korist bank upnic. Kasneje ena od poslovnih bank pogojevala nadaljnji obstoj družbe Agroruše s pridobitvijo dodatnega kompleksa zemljišča v lasti sosedov in sorodnikov, ki meji z zemljiščem predvidenim za izgradnjo. Tudi ta pogoj, čeprav zelo težko – bili smo v prisilni poravnavi – smo izpolnili in s tem bankam upnicam dokazali, da resno spoštujemo vse dogovore in želimo ohraniti podjetje Agroruše.

Ali ste še vedno deležni groženj? Kdo jih izvaja?

Po oddaji Tarča, kjer smo poslali jasno sporočilo, da v kolikor se bodo te nadaljevale, bomo primorani povedati slovenski javnosti, kdo se je igračkal oziroma kdo kupuje finančne institucije v Sloveniji in kdo so skriti lastniki določenih skladov, sem ponovno bil deležen groženj. Tokrat je grožnja bila posredovana meni osebno s fotografijami, ki ponazarjajo prometne nesreče. Želel bi povedati, da so se po 18-mesečnih grožnja organi pregona in velikih stiskah družine resno lotili iskanja storilcev. Grožnje so šle tako daleč, da je ves čas bi ogrožen tudi naš 3-letni vnuk. Takšne življenjske grožnje otrokom so telo redko izrečene in pomenijo, da prihajajo od oseb brez morale, brez občutkov in oseb, ki so pripravljene na vse.

Mislim, da je policija na pravi sledi in se že zateguje zanko okrog tistih, ki so to dejansko počeli v šestletnem obdobju.

Ali imate dobre odnose s katerimi politiki? Je možno, da so grožnje povezane z vašimi prijateljstvi s politiki?

Z vsemi politiki iz različnih prostorov imam korektne odnose. Možnost, da bi bile grožnje povezane z njimi, izključujem. V svoji dolgoletni poslovni karieri sem spoznal politike iz tujine, celotne bivše Jugoslavije in širše regij, z vsem pa vzdržujem dobre kontakte. Svoje težave pa rešujem sam. Grožnje so se začele v trenutku, ko sem dokaze o izsiljevanju predstavil upravi NKBM oziroma teden ni po tistem.

Imajo vaša podjetja blokirane račune ali tekoče poslujete pozitivno?

Podjetje ima blokirane račune, vendar družba proizvaja in posluje v omejenem obsegu.

Kako se je zaključil vaš odnos z NKBM? Ste dosegli dogovor o poplačilu?

Z NKBM ni bilo možno doseči dogovora, saj bi v nasprotnem primeru skozi šestletno angažiranje to že naredili. Po dogodkih, številnih aretacijah in spoznanju, da je eden izmed aretiranih tudi naš dolgoletni referent, ki je zanesljivo izdajal podatke družbe Agroruše, je banka z namenom, da dejansko se opere vsakršne krivde, prekinila vse odnose z našo upravo. Komunikacijo je prenesla na odvetniško pisarno iz Ljubljane, ki nas je več kot pol leta zavajala glede dogovorov po refinanciranju, terjatve pa odprodala. Tako smo še dodatno izgubili pol leta.

Po vaših besedah je kreditni odbor banke potrdil predlog vaše sanacije. Ali vam je to stabiliziralo poslovanje?

Kreditni odbor NKBM je potrdil lasten predlog dogovora na podlagi deponiranih sredstev, pri mariborski notarki s strani tujega investitorja, hkrati pa je banka načrtno zavlačevala s posredovanjem v vpogled osnutki pogodb, ki jih je bilo treba skleniti pred dogovorjenim narokom. Zaradi dejstva, da je banka tik pred realizacijo dogovora in podpisanega notarskega sporazuma posredovala pogodbe z drugačnimi določbami, drugačnimi anuitetami od dogovorjenih in izbrisa vseh plomb in hipotek v tako kratkem času, je investitor po dveh mesecih odpoklical deponirana sredstva. Tako je propadel še en poskus reševanja družbe. Iz dostopne dokumentacije v postopkih, ki se vodijo na okrožnem sodišču v Mariboru v primeru bančne kriminalitete in pričanja nekaterih zaposlenih, je razvidno, da je naša primarna banka  ni imela nikoli namena omogočiti stabilizacijo poslovanja Agroruše za razliko od podjetja Komunaprojekt, ki ga je ista banka, ki je predlagala stečaj za to družbo, čudežno rešila.

Kdo je bil odvetnik s strani banke?

Natančno se ne spomnim, bila je odvetniška pisarna iz Ljubljane.

V oddaji Tarča, ki je bila 7. novembra 2019, ste povedali, da boste imeli sestanek na ministrstvu v ponedeljek, 11. novembra 2019. Na katerem ministrstvu ste imeli sestanek? Je bil uspešen? Vam je uspelo preprečiti stečaj?

Ni bilo potrebe po sestankih, ker smo se z novim upnikom sestali in dogovorili za nadaljnje korake. Družba Agroruše od tistega trenutka intenzivno dela na relalizaciji kreditnega aranžmaja. O stečaju kot opciji več ne razmišljamo, pripravljamo se na novo sezono in ponovno pridobitev finančnih sredstev za poplačilo vseh upnikov.

Na katere vaše izjemno pozitivne zgodbe v lokalnem okolju (Maribor, Ruše in tudi širše) ste še posebej ponosni? Znano je, da ste pričeli z avtošolo, nadaljevali z najboljšo pekarno in kasneje tudi z izgradnjo nepremičnin za trg. Katere vaše zgodbe bi še posebej izpostavili?

Do leta 2013 sem bil zelo ponosen na svojo karierno pot. Vse naše zgodbe so bile uspešne, vključno s prvo, ko smo zaposlili kar nekaj oseb iz TDR v stečaju. Bila je avtošola, pekarna, kasneje smo zgradili trgovsko-poslovni center, ki je bil namenjen trgu in nepremičnine so bile razprodane v relativno kratkem času. Projekte smo kot družba zapuščali zelo pokončno in brez dolgov, prodajali smo tudi avtomobile, bili nekajkrat najuspešnejši trgovec v državi. Nekaj časa sem opravljal vodenje poslov tujega gospodarskega predstavništva v Sloveniji in prejel nekaj priznanj Gospodarske zbornice Slovenije in tujih držav. Do leta 2013 je bila moja kariera zelo uspešna.

Kakšno je danes vaše sodelovanje s župani v lokalnih okoljih kjer poslujete in z vašimi prijatelji iz politike? Ste namreč pomemben delodajalec v občini Ruše. Vam stojijo ob strani ali so vam, tako kot banke, obrnili hrbet?

Z vsakim ruškim županom sodelujemo dobro in dolgoročno, četudi nimamo nekih stičnih točk, kjer bi lahko pomagali družbi Agroruše, razen, da smo na lokaciji, ki je devastirana in uničena ter brez ustrezne infrastrukture obremenjeni z najvišjo obremenitvijo za stavbno zemljišče v državi. Skupaj z drugimi podjetji se trudimo, da bi to neupravičeno visoko obremenitev znižali.