Če je danes Japonska edina država na svetu, kjer stari 60 let in več predstavljajo 30 odstotkov prebivalstva, bo po napovedih do leta 2050 takšnih držav že 62. To zahteva nujnost spreminjanja vzorca zaposlovanja in s tem zagotavljanja višje stopnje zaposlenosti starejših tudi v Sloveniji. Pa pomenijo starejši zaposleni res dobro priložnost ali le dodatne skrbi za delodajalce?

Razvoj sodobne znanosti in tehnologije omogoča daljša življenja. Ker danes živimo dlje, naj bi bili dlje produktivni, se tudi v zrelejših letih še naprej učili in prispevali k družbi. To pa pomeni nadaljevanje z delom tudi v letih, ki so bila v preteklosti namenjena upokojitvi. Na eni strani se danes že soočamo z ljudmi, ki si želijo delati tudi po preteku upokojitvene starosti, saj v tem vidijo smisel svojega življenja, na drugi strani pa imamo, še posebej to velja za Slovenijo, velik del ljudi, ki želijo čim prej zapustiti trg dela, še pred izpolnjevanjem upokojitvenih pogojev.

Prepoznavanje priložnosti starejših zahteva kreativnost in prožnost

Staranju prebivalstva se ne moremo izogniti, lahko pa spremenimo, kako se nanj odzivamo. To še posebej velja v delovnem okolju, kjer morajo delodajalci in vlada prepoznati priložnosti starejših zaposlenih, jih ustrezno motivirati in poiskati njim primerne oblike dela. Pomembno je tudi vzpostaviti ustrezne načine sobivanja različnih generacij. Neizbežno namreč vstopamo v novo resničnost, kjer bo delovno silo sestavljalo pet, med seboj zelo različnih generacij. Upravljanje s človeškim viri je tu strateškega pomena, saj lahko poskrbi tako za boljše zavedanje novih razmer kot izzove stereotipe in preživeto razmišljanje. Skrb, da starejši ne želijo uporabljati sodobne tehnologije, preprosto ne drži. Raziskave kažejo, da si vse generacije želijo dostop do sodobne tehnologije, spletna poslovna omrežja pa so tudi odličen način povezovanja in sodelovanja znotraj in med delovnimi timi. Različne generacije imajo sicer različna pričakovanja na delovnem mestu, hkrati pa je, če so zato ustrezno motivirani, vsem skupna želja po razvoju in učenju. Talenti se skrivajo povsod, ne glede na starost, a njihovo iskanje terja določen napor.

Različne generacije skupaj pomenijo bogastvo znanj in veščin

Vsaka generacija ima različna znanja, vezana na izobrazbo in delovne izkušnje, pa tudi na svoj specifičen pogled na svet in dogajanje v njem. Vsi, tudi starejši zaposleni, imajo poleg tega svoj poseben način dela in uporabe pridobljenih veščin. Sodelovanje, prenos znanj in izkušenj ter mentorstvo lahko ugodno vplivajo na produktivnost ter krepijo vzdušje in odnose na delovnem mestu. Da različnost bogati, še kako velja na delovnem mestu, in to tako za posamezne zaposlene kot za podjetje kot celoto in njegovo uspešnost poslovanja.

Spremeniti moramo miselnost in odnos do starejših

Staranje prebivalstva nalaga nove odgovornosti državam, delodajalcem ter tudi posameznikom. Starejši si morajo najprej sami prizadevati, da ostanejo čim dlje zaposljivi. Odgovornost delodajalcev je, da omogočajo zaposlenim, da ostanejo na delovnem mestu ne glede na starost. Pomembna je tudi odgovornost vlad, da ustavijo starostno diskriminacijo in sprejemajo različne ukrepe, ki so starejšim v pomoč pri ohranjanju zaposlitev ali pri iskanju novih služb. Za začetek pa je vsem skupna nujnost po spremembi miselnosti in odnosa do starejših, da bomo lahko prepoznali njihove prave vrednosti in potenciale za reševanje poslovnih in širših družbenih izzivov sodobnega sveta.

Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.