Poklici in delovna okolja se spreminjajo hitreje kot v preteklih obdobjih, kar je posledica družbenih in demografskih sprememb, tehnološkega razvoja, kot tudi usihanja naravnih virov. Zaradi avtomatizacije veliko delovnih mest v prihodnosti ne bo več potrebnih, bodo pa hkrati nastala mnoga nova.

Za razliko od naših staršev in starih staršev, tekom kariere najverjetneje ne bomo več opravljali zgolj enega poklica, ampak se bomo nenehno učili novih znanj, da bomo lažje prehajali med strokovnimi področji in načini dela. Kar smo se naučili med formalnim izobraževanjem, bo potrebno nadgraditi s kompetencami, ki jih bomo pridobivali preko formalnega ali neformalnega učenja. Ob tem se poraja pomembno vprašanje: kakšne sposobnosti bodo nujne za uspeh na trgu dela v prihodnosti?

Mehke veščine med najbolj iskanimi kompetencami prihodnosti

Sposobnosti, ki bodo vedno bolj iskane so: zahtevnejše miselne sposobnosti (kot je kreativnost, kritično mišljenje, kompleksno procesiranje informacij, naprednejša pismenost), socialne in čustvene sposobnosti oziroma t.i. mehke veščine (kot je napredna komunikacija, empatija, sposobnost neprestanega učenja in prilagajanja) ter tehnološke sposobnosti (ki zajemajo vse od osnovnih do naprednejših znanj iz področja računalništva in programiranja, analize podatkov, raziskovanja ipd.).

Mehke veščine so do določene mere prirojene, vendar jih lahko razvijamo in krepimo.

S tem spremljamo lasten razvoj, kar nam lahko pomaga pri ohranjanju ali zamenjavi zaposlitve, prav tako pa prispevamo k boljšim medosebnim odnosom na delovnem mestu.

Tudi v projektu »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!«, ki bo trajal vse do leta 2021, je z uvedbo Programa celovite podpore podjetjem za obvladovanje in preprečevanje psihosocialnih dejavnikov tveganj (Program PSDT) eden izmed ciljev izboljšati medosebne odnose na delovnem mestu.

Več kot 11.000 zaposlenim iz sedmih sodelujočih pilotskih podjetij so na voljo izobraževanja in usposabljanja ter spletni seminarji (ti. webinarji), kjer udeleženci lahko urijo veščine za izboljšanje medosebnih odnosov na delovnem mestu. Prav tako lahko dostopajo do spletnega portala, kjer so objavljena različna gradiva v obliki člankov, novic, vprašalnikov ter kvizov, ki prispevajo k večanju informiranosti in osveščenosti na področju duševnega zdravja. Zaposlenim in njihovim ožjim družinskim članom pa je na voljo tudi brezplačna strokovna pomoč v primeru duševne stiske.

Projektne aktivnosti in druge zanimive vsebine lahko spremljate na spletni strani www.naprej.eu.