Z delom na vrtu lahko začnemo takoj, ko tla več niso zamrznjena. Idealno je, če vrt prekopljemo že jeseni in nato pustimo zemljo čez zimo počivati. Na takšen način, spomladi lažje ujamemo najbolj ugodne dneve za setev in sajenje. Za spomladanske vrtne nasvete smo povprašali strokovnjakinji, Metko in Tino, ki ju lahko spremljamo v oddaji Vrtičkanje na POP TV, za bolj vedoželjne pa organizirata tudi najrazličnejše delavnice in individualna svetovanja.
Kljub toplejšim temperaturam, ne hitite
Groba obdelava zemlje in močno prekopavanje z lopato lahko poruši strukturo vrhnjih plasti tal, kot tudi uniči številne koristne organizme: »Predlagam, da le z vilami ali krempeljcem prerahljate. Če še vedno vztrajate pri »štihanju« naredite v letošnji sezoni na eni gredici drugače in presenečeni boste nad razliko – nežna obdelava tal, zastirka, gnojenje z naravnimi zvarki,« priporoča Metka.
Če še vedno vztrajate pri »štihanju« naredite v letošnji sezoni na eni gredici drugače in presenečeni boste nad razliko.
Sicer pravi, da njen vrt ni nikoli prazen, saj čez zimo na gredice poseje motovilec, zimsko solato, česen, čebulo, azijsko zelenjavo, različne radiče, listni in brstični ohrovt, peteršilj, v tople grede pa črno redkev, rdečo peso, por in zelje: »In tako kot počasi praznim grede, zasajam ali sejem nove rastline. Ker sem spomladi kot vsi pravi vrtičkarji neučakana, si »dam duška« le z nekaj vrsticami setve ali z nekaj sadikami- sicer pa zelo upoštevam, da spomladi ne hitim, saj dolgoročno ničesar ne zamudim,« svoj sistem vrtnarjenja opisuje Metka.
Najprej bob in solato
Zaradi mile zime je letos smiselno najprej posejati bob, zatem na gredicah grah in redkvico, v rastlinjaku pa različna semena plodovk, zelišč in ostalih zelenjadnic. V spomladanskem času na gredice sodijo tudi različne sorte solat, kolerabice, zgodnje zelje, cvetača in zgodnji por. Pridelek bi naj bil bogatejši, če sadike solate sadite v mešanih posevkih skupaj z vrtno krešo, rukolo ali redkvico. Metka dodaja, da se v rastlinjake lahko že kmalu posadi vse vrste zelenjave – vendar le, če so rastlinjaki primerni: »Počakali je potrebno le še s toploljubnimi plodovkami. Upoštevajmo, da nam ledeni možje še kako lahko zagodejo.«
Vrt lahko uspeva tudi na balkonu
Metka pravi, da lahko na večjem balkonu pridelujemo skoraj vse enako, kot na navadnem vrtu, le količina bo manjša: »Če pa je balkon majhen bi se vsekakor odločila za zelišča, morda kakšno plezalko- na primer malabar špinačo, ki je prav tako lepa okrasna rastlina ali pa inkovsko kumaro. Če imate okensko polico, balkon ali gredico- zasadite po svojih željah in potrebah. Ne komplicirajte preveč, vedno nekaj zraste in navdušenje pride samo po sebi.«
Ne pozabite na okrasne gredice
Kljub temu, da so okrasne gredice v začetku pomladi pogosto že urejene, saj telohi, tulipani, narcise in pomladni grmički bogato cvetijo že takoj ob koncu zime, je zemljo vseeno potrebno razrahljati in opleti: »Odlična izbira je novi vrtnarski pripomoček krempeljc, saj je ozek, a oster in ne poškoduje korenin ali čebulic, ki že rastejo. Po rahljanju, na novo dodamo zastirko, lubje. Za enoletnice še malo počakamo, čebulice poletnih lepotic, pa lahko že posadimo – to so lilije, kamasija, arum, luk in podobno.«
Najboljša so domača gnojila
Vrtni strokovnjakinji za pognojevanje svetujeta domač kompost, poleti pa domače »zvarke« iz kopriv ali gabeza in drugih zelišč: »Če je kakšna gredica nezasajena jo zasejemo z rastlinami za zeleno gnojenje. Zelo redko pognojimo z ekološkim uležanim hlevskim gnojem.« Dodali sta še, da je zelenjava iz domačega vrta ali posod neprecenljiva: »Zato kar zavihajte rokave, ne bojte si umazati rok in predvsem neskončno uživajte. Bodite pa tudi naravi prijazni vrtičkarji!«
