Že od nekdaj je veljalo pravilo sedmih let pri preračunavanju pasjih let, študije pa že zdavnaj kažejo, da je ta računica povsem napačna.

Zakaj je veljala formula sedmih let pri ugotavljanju starosti naših štirinožnih ljubljencev, nihče pravzaprav ne ve. V Dnevniku predvidevajo, prepričanje izhaja iz pričakovane življenjske dobe človeka in psa, pri kateri bi naj človek dosegel okoli 77 let, pes pa 11. Nove raziskave, objavljene na spletni strani BioRxiv, vira novic s področja biološke znanosti, pa razkrivajo, da eno koledarsko leto psa ni primerljivo s sedem-letnim otrokom, saj so lahko nekateri kužki že med šestim in dvanajstim mesecem spolno zreli, kar bi naj bilo primerljivo z 31 človeškimi leti.

Koliko je torej star naš ljubljenček

Raziskovalci pravijo, da je starost najlažje preračunati s t.i. ‘epigenetsko uro’, pri kateri gre za opazovanje sprememb v DNA. Znanstveniki so tako prišli do formule s primerjavo rasti zobovja pri različnih živalskih vrstah in to zapisali v obliki: 16log(pasja kronološka starost) + 31 = ekvivalent človeške starosti.

16log(pasja kronološka starost) + 31 = ekvivalent človeške starosti

Poenostavljeno, ko se pasja kronološka starost podvoji, se število človeških let poveča za 11. Če je pes torej star 8 kronoloških let, bi to bilo primerljivo s 64 človeškimi leti. Psi dosežejo odraslost veliko hitreje kot ljudje, zato se morajo gospodarji hitro sprijazniti s tem, da kužka žoga in norenje po parku hitro ne zanimata več.