Epidemija koronavirusa je v letu 2020 sprožila porast števila zaposlenih, ki delajo od doma. Pomembno vprašanje pri tem je, ali poznamo njegova pravila in ali jih delodajalci spoštujejo v zadostni meri.

Obstaja veliko poklicev, kjer delo od doma ni mogoče, veliko pa je tudi takšnih, kjer je, vsaj občasno, delo od doma lahko zagotoviti. Omogočanje občasnega ali rednega dela od doma je lahko učinkovit ukrep, ki zaposlenim omogoča lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter jim daje večji vpliv na upravljanje svojega dela in časa. Delo od doma je tako že pred pandemijo postalo uveljavljena oblika dela za določena delovna mesta in kategorije sodelavcev, v veliki meri tudi za starejše zaposlene, letošnje leto pa je marsikoga prisililo, da se s tem spopade prvič.

Fleksibilen delovni čas ne pomeni stalne dosegljivosti

Ko opravljamo delo na domu je naš delovni čas bolj prilagodljiv in si ga v določeni meri lahko razporejamo sami. Na prvi pogled takšna oblika dela omogoča veliko svobode, a skriva tudi precej pasti. Delo od doma terja dobro organiziranost, pri tem pa je bistveno, da si že na začetku jasno postavimo časovni razpon, tudi če ga razdelimo na več delov, ki ga bomo namenili opravljanju službenih obveznosti. Prav tako je pomembno, da se z delodajalcem dogovorimo o času razpoložljivosti, torej času, ko smo dosegljivi preko telefona in drugih komunikacijskih sredstev. To pomeni, da lahko v okviru časa razpoložljivosti naš nadrejeni in drugi sodelavci kadarkoli vzpostavijo stik z nami, izven tega časa pa, če je le mogoče, tega ne počnejo. Čeprav delamo od doma, delodajalec od nas ne more pričakovati, da smo mu na voljo cel dan. Meja med plačanimi opravljenimi urami in zasebnim življenjem je pri delu od doma precej tanka, zato ne smemo dopustiti, da bi se porušila. Zaradi nezaupanja marsikje prihaja tudi do spornih oblik nadzora sodelavcev, ki delajo od doma, kar zagotovo ni prava pot. Za delodajalca bi moralo biti najpomembnejše, da je delo opravljeno v dogovorjenem obsegu in roku. Če je to izpolnjeno, dodaten nadzor v času opravljanja dela na domu ni več potreben.

Postavljanje pravil še ni birokratizacija

Tako kot pri drugih oblikah dela tudi delo od doma zahteva določena pravila, ki izhajajo iz interesov tako delodajalcev kot zaposlenih. Pojem domače pisarne je zelo širok, a vidika zdravja in varnosti pri delu ne moremo popolnoma zaobiti tudi v izrednih razmerah, kot je trenutna zdravstvena kriza. Skandinavske države in Nizozemska so že pred pandemijo imele ustrezno delovno zakonodajo za delo na domu, kar je zagotovo prava pot tudi za druge države. Brez vsakršnega pravnega okvira, torej ob popolni odsotnosti predpisov o zdravju in varnosti za zaposlene doma, kot so na primer osnovna ergonomija delovnega okolja, dober pisarniški stol in spodoben računalniški zaslon, je možnost zlorab lahko preveč mamljiva.

Delo od doma ima tako negativne kot pozitivne vidike. Poveča lahko produktivnost zaposlenih, izboljša ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, spodbudi boljše duševno zdravje, ugodno vpliva tudi na onesnaževanje okolja. Koronakriza zaradi nujne široke razširjenosti takšne oblike dela prinaša dragocene ugotovitve, s katerimi bomo lahko postavili pravila in opredelili zdrav način dela za digitalno prihodnost 21. stoletja.

Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.