Danes je gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo. Tilna Basleta, mariborskega ornitologa društva DOPPS, smo vprašali, če ena lastovka res še ne prinese pomladi ter katere ptice (in može) se najde na nebu. Očitno se bo letos veliko plesalo.

Nekoč, davno tega, so pri nas punce komaj čakale na 12. marec, na takrat prvi spomladanski dan, na gregorjevo. Postale so in pogledale gor. V nebo. Prva ptica, ki jo je dekle po tradiciji zagledalo, bolj verjetno pa slišalo, je naznanila, kakšen bo njen mož. In če se Mariborčanke ozrejo v nebo danes? Kaj bodo videle, kakšne može prinaša letošnja pomlad? Tilen Basle, varstveni ornitolog društva DOPPS, za moža sicer ne ve, ve pa, katerega ptiča bo dekle uzrlo: »Zjutraj bo videla kosa, ti so zdaj sploh eksplodirali!« Torej, pleši, pleši, črni kos. Ki, saj še znamo, v pesmici pravi: »Plesal bom s siničico, lepo mlado ptičico, s peto tolkel bom ob tla, tresla se bo zemlja vsa.«

Čuj, to je moj teritorij!

Sliši se jih, sliši. Ptičke, ki prinašajo pomlad. Zlasti zjutraj, pa tudi zvečer. Žvrgolijo, v bistvu pa je prvi zvok pomladi ena sama borba, pomešana z dvorjenjem.

»Drugim samčkom s tem sporočajo: hej, to je moje, jaz sem zasedel ta prostor in to tekmece odganja. Po drugi strani pa hkrati javljajo samičkam, naj pridejo k njim.«

»Pojejo samčki, na začetku zato, da označujejo teritorij,« pove Basle. »Drugim samčkom s tem sporočajo: hej, to je moje, jaz sem zasedel ta prostor in to tekmece odganja. Po drugi strani pa hkrati javljajo samičkam, naj pridejo k njim. Ko se par vzpostavi, torej ko imata gnezdo, samček ne poje več tako intenzivno in spet sporoča: čuj, to je moj teritorij!«

Potrjeno: ena lastovka ne prinese pomladi

Ko Basleta vprašamo, kako razume tisto kleno, da ena lastovka še ne prinese pomladi (naznani jo pa), se pošteno nasmeji. »Da rek predvsem zelo drži. Ptice se namreč ne priselijo masovno, kajti prve, ki pridejo, recimo lastovke, se pojavijo v majhnem številu. Recimo drugje v državi smo že videli posamezno kmečko lastovko, v Mariboru je pa vsaj sam še doslej letos nisem opazil.«

Veste, zakaj se ptice selijo?

Osnovni odgovor je, da se ptice selivke ravnajo po dolžini dneva. Kaj pa vreme, sploh zdaj, ko bo na gregorjevo še posebej toplo? »Višje temperature predvsem vplivajo na aktivnost petja in označevanje teritorija na ptice, ki so prisotne vso leto. Se pa s klimatskimi spremembami vedenje spreminja tudi pri selivkah, saj nekatere pridejo prej nazaj.«

Znanstveni odgovor na »ptički se ženijo«

Za Basleta je prav tako naravna, zdravorazumska in tradicionalno slovensko razumevanje gregorjevega, da se takrat ptički ženijo in je zato posledično tudi avtohton dan zaljubljencev.

Kako se torej ptički ženijo? »Ta rek se smiselno ujema z dejanskim svatovanjem in ženitvijo ptic.«

Kako se torej ptički ženijo? »Ta rek se smiselno ujema z dejanskim svatovanjem in ženitvijo ptic. Večinoma so tovrstni prazniki nastali zaradi ljudskega opazovanja okolice in spoznanje, da se ptice v tem času že zelo oglašajo.« Pa znanstveniki? Kaj njim pomeni gregorjevo? »Haha, spomladi se pogovarjamo na veliko, kaj in koga smo slišali, saj tudi mi pričakujemo prve selivke, ki se k nam vračajo.«

Pozimi tiho, ker se borijo za preživetje

Ko pride marec, pride torej borba. Kar pojdite zjutraj ali zvečer v katerega od mariborskih parkov. Čiv, čiv, čiv. »Zdaj, v marcu, v Mariboru slišimo največ ptic, ki so pri nas stalnice. Ptice, ki preživijo zimo.« Že, ampak zakaj so potem vso zimo tiho in slišimo bolj ali manj le vrane? »Ker se borijo za preživetje. Spomladi pa se borijo za teritorij: kdor prvi pride, prvi melje. V zgodnjem času so to zlasti velika sinica, slavček, kosi, taščice, torej ptice, ki jih najdemo tudi pozimi.« Do aprila, sploh pa maja, bo že šunder, trušč, simfonija zvokov. »Bolj kot gremo v pomlad, bolj se repertoar povečuje, še zlasti, ko pridejo selivke z juga, torej Afrike.«

 

Zakaj ni gregorjevo 21. marca? Zaradi menjave koledarja

God sv. Gregorja, ki ima korenine v predkrščanski dobi, ko so ljudje bili prepričani, da predstavlja prihod pomladi, je bil po starem julijanskem koledarju na dan začetka pomladi, torej ob spomladanskem enakonočju. Z uvedbo gregorjanskega koledarja leta 1582 se je pomaknil deset dni nazaj na 12. marec, vendar je do danes ostal kot praznik, povezan s prihodom pomladi.

Mladenič, ki je skoraj zmrznil zaradi lastovke

Rek, da »ena lastovka še ne prinese pomladi«, kot pravi Fran.si, povezujejo z Ezopovo zgodbo. Po njej je mladenič, ki je zapravil vso dediščino, spomladi videl leteti mimo lastovko. Ker je menil, da ne bo več mraza, je prodal še svoj zadnji plašč. To se je izkazalo za preuranjeno: ponovno so prišli mrzli dnevi, ko je moral zmrzovati.