Teden možganov (v izvirniku Brain awareness week) je mednarodna akcija, pri kateri sodelujejo različne organizacije širom sveta. V tretjem tednu marca pripravijo številne dogodke, s katerimi ozaveščajo laično in strokovno javnost o osebnih in družbenih koristih raziskovanja živčevja. V Sloveniji akcija poteka pod okriljem SiNAPSE, slovenskega društva za nevroznanost. Organizacijsko skupino Tedna možganov sestavljajo večinoma študentje medicine, psihologije, kognitivne znanosti in podobnih smeri ter mladi na začetku poklicne poti. Letošnja rdeča nit so odnosi, dogodki pa potekajo pod sloganom »Človek ni otok«. Zaradi situacije se je dogajanje letos preselilo na splet, nekatera predavanja pa bodo na voljo tudi za kasnejši ogled. Več o tem najdete na njihovi spletni strani www.tedenmozganov.si.
Družbeni stiki kot varovalni dejavnik pri ohranjanju zdravja
Človek je družbeno bitje in kot tak vedno vpet v takšne ali drugačne oblike odnosov. Ljudje bivamo v vzajemni povezavi z drugimi, mi vplivamo na druge in drugi vplivajo na nas. Gre za dinamičen proces, ki se odvija na več ravneh, pri tem pa sodelujejo številne možganske strukture in omrežja. Človek ne more obstajati in biti celostno preučevan izven svojega družbenega okolja. Čeprav skrb za medsebojne odnose in druženja včasih terja precej napora, so ta izjemnega pomena in imajo velik vpliv na naše zdravje.
Edini način, da imaš prijatelja, je biti prijatelj, je pomenljivo zapisal Ralph W. Emerson, ameriški esejist, pisatelj in filozof 19. stoletja. S staranjem lahko ohranjanje prijateljstev postaja precej zahtevno. Prijatelji se odselijo, zdravstvene tegobe otežujejo srečanja, pomanjkanje prave energije za druženje ob vseh drugih obveznostih je pogostejše. Ob pomanjkanju rednih in kakovostnih družbenih stikov pa se lahko hitro pojavi občutek osamljenosti in izoliranosti. Skrb za ohranjanje dobrih prijateljskih vezi in iskanje novih družbenih priložnosti je zato izjemnega pomena in vedno vredna truda. Z druženjem, seveda ob upoštevanju previdnostnih ukrepov zaradi epidemije, bomo storili veliko za svoje zdravje in zmanjšali tveganja za številna resna zdravstvena stanja, vključno z depresijo, sladkorno boleznijo in srčnimi boleznimi. Družbena aktivnost vodi tudi do boljših osebnih navad, kot sta kakovostna prehrana in redno gibanje. O različnih kognitivnih koristih družbenih stikov pričajo mnoge strokovne raziskave. Vzdrževanje močnih družbenih omrežij je povezano s počasnejšim upadanjem kognitivnih sposobnosti, preprečuje ali upočasnjuje celo nastanek demence.
Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.
