Hidrosolubilni vitamini ali vitamin topni v vodi so vitamini skupine B in C vitamin. Običajno se dobro absorbirajo iz prebavnega trakta in se v telesu ne kopičijo. Zato tudi hitreje nastopi pomanjkanje teh vitaminov.

Vitamin B1 (tiamin) ima pomembno vlogo za normalno celično delovanje, rast in razvoj. Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, vpliva pa tudi na delovanje živčevja in srčne mišice. Nahaja se v mesu, mleku, nekaterih ribah, žitih, krompirju, stročnicah in kvasu.
Pomanjkanje ali hipovitaminoza je v klasični obliki poznana pod imenom beriberi. V razvitih deželah je zelo redka. A ker se ta vitamin v organizmu zadržuje kratek čas, lahko pride do pomanjkanja tudi ob normalni prehrani, npr. v času nosečnosti, pri bolnikih s sladkorno boleznijo, pri starostnikih ali če pride zaradi kakšnega drugega vzroka do zmanjšane absorpcije vitamina. Najpogostejši vzrok pomanjkanja tega vitamina v razvitih deželah pa je alkoholizem, ki je običajno povezan s pomanjkljivo prehrano.
Pomanjkanje tega vitamina se kaže z utrujenostjo, zaprtjem, bolečinami v mišicah, motnjami v delovanju srca in obtočil ter z nevrološkimi motnjami in duševnimi spremembami.

Vitamin B2 (riboflavin) sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob in železa, prispeva k dobremu delovanju živčnega sistema, vida in kože ter zmanjšuje utrujenost. Nahaja se v mleku, mesu, ribah, jajcih, siru, kvasu, žitih in zeleni zelenjavi.
Povečane potrebe po tem vitaminu so predvsem v času nosečnosti, pri intenzivni fizični aktivnosti, pri hudih boleznih, poškodbah in operacijah ter pri alkoholikih. Pomanjkanje vitamina B2 se kaže z vnetjem ustnih kotičkov, razjedami ustne sluznice, spremembami na koži (dermatitis) in anemijami. Redko se pojavi le pomanjkanje vitamina B2, običajno sočasno primanjkuje tudi vitamin B6.
Ali ste vedeli, da se zaradi intenzivne rumene barve ta vitamin uporablja tudi kot barvilo v živilski industriji.

Vitamin B3 (niacin) je koencim številnih encimov vključenih v celično dihanje in tvorbo ATP-ja (ATP je vir energije za vse telesne celice). Nahaja se v mesu, jetrih, jajcih, mleku, ribah, kvasu, krompirju in zeleni zelenjavi. V organizmu se lahko sintetizira iz esencialne aminokisline triptofan. Triptofan se nahaja pretežno v hrani živalskega izvora, v hrani rastlinskega izvora ga je malo, posebej v koruzi.
Pomanjkanje tega vitamina privede do bolezni pelagra. Pogosta je na območjih, kjer se prebivalstvo prehranjuje pretežno s koruzo. Prav tako se lahko pojavi pri kroničnih alkoholikih, ljudeh, katerih prehrana vsebuje malo proteinov ali pri katerih je zmanjšana absorpcija aminokislin ter pri bolnikih z malignimi tumorji. Pomanjkanje vitamina se kaže se s spremembami na koži (vneta, suha koža), na mukozni sluznici, v prebavnem traktu (slabost in diareja) ter spremembami v centralnem živčnem sistemu (glavobol, vrtoglavica, depresija, izguba spomina in demenca).

Vitamin B5 (pantotenska kislina) je sestavni del koencima A, ki ima pomembno vlogo pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in proteinov. Nahaja se v mesu, jajcih, mleku, stročnicah, žitu, zelenjavi in sadju. V naravi je ta vitamin zelo razširjen, zato pride do pomanjkanja zelo redko. Terapija s tem vitaminom je lahko potrebna pri alkoholikih, bolnikih s sladkorno boleznijo in pri ženskah, ki uporabljajo oralno kontracepcijo ter v času nosečnosti. Ob pomanjkanju vitamina se pojavi utrujenost, depresija, izguba teka, mišični krči, slaba prebava in nespečnost..

Vitamin B6 (piridoksin) sodeluje pri presnovi aminokislin, vpliva na imunski sistem, delovanje živčnega sistema, zmanjša utrujenost in izčrpanost, ima pomembno vlogo pri nastajanju rdečih krvničk in uravnavanju delovanja hormonov. Nahaja se v drobovini, ribah, jajcih, kvasu, žitih, sadju in zelenjavi. Simptomi pomanjkanja vitamina B6 se pojavijo zelo redko, običajno pride do sočasnega pomanjkanja tudi drugih vitaminov skupine B. Do pomanjkanja lahko pride v času nosečnosti, pri ženskah, ki jemljejo oralno kontracepcijo z estrogeni, ter pri alkoholikih. Pomanjkanje tega vitamina se kaže s slabokrvnostjo, vnetjem kože okrog oči, nosu in ust, lahko se pojavijo krči.

Vitamin B9 (folna kislina) sodeluje pri sintezi aminokislin in DNK ter rdečih krvnih celic. Folna kislina se nahaja v zeleni zelenjavi, sadju, drobovini in kvasu. Do pomanjkanja folne kisline lahko pride v času nosečnosti, dojenja, pri alkoholikih, jetrnih bolnikih ali kadar pride do zmanjšane absorpcije. Pomanjkanje se kaže kot slabokrvnost ter povečana možnost splava pri nosečnicah. Pri novorojenčkih lahko pomanjkanje folne kisline povzroči nepravilno zapiranje nevralne cevi, kar lahko privede do paralize ter zaostajanje v razvoju. Zato morajo ženske, ki načrtujejo nosečnost, že pred zanositvijo in v času nosečnosti jemati pripravke s folno kislino, ki lahko v velikem odstotku preprečijo nastanek okvare nevralne cevi pri novorojenčku.

Vitamin B12 (cianokobalamin) ima pomembno vlogo pri delovanju številnih encimov. Pomemben je za rast in razvoj, za sintezo rdečih krvnih celic in za ohranjanje zdravega živčevja. Vitamin B12 se nahaja v živilih živalskega izvora: ribah, mesu, jajcih, mleku in mlečnih izdelkih. Vitamina B12 ne najdemo v nobeni rastlinski hrani, vsaj ne v obliki, ki bi bila primerna za človeški organizem.
Do pomanjkanja vitamina B12 pride redko, pogosteje pri vegetarijancih in veganih. Pomanjkanje se kaže s slabokrvnostjo ter prebavnimi in nevrološkimi motnjami.

Vitamin H1 (biotin) sodeluje v metabolizmu ogljikovih hidratov, maščob in proteinov. Pomemben je tudi za normalen razvoj epiderme (zunanjega sloja kože). Nahaja se v pivskem kvas, drobovini, mesu, ribah, jajcih, kruhu ter v nekaterih vrstah sadja in zelenjave. Pomanjkanje biotina je redko. Lahko se pojavi v primeru pogostega uživanja večjih količin surovega jajčnega beljaka, ki prepreči absorpcijo biotina. Povečane potrebe pa biotinu so tudi pri ljudeh, ki imajo dedno pomanjkanje biotina in pri ljudeh, ki prekomerno uživajo alkoholne pijače. Pomanjkanje biotina lahko povzroči vnetje kože, izgubo las, utrujenost, depresijo, bolečine v mišicah in blago slabokrvnost.

Vitamin C (askorbinska kislina) deluje kot antioksidant ter tako naše telo varuje pred prostimi radikali. Pomemben je za sintezo kolagena, s tem pa za vsa naše mehka tkiva: dlesni, kožo, kosti in ožilje. Potreben je tudi za normalno delovanje možganov in živčevja.
Največ se ga nahaja v svežem sadju in zelenjavi ter v kislem zelju. Premajhen vnos vitamina C se običajno pojavlja pri otrocih, alkoholikih in starejših ljudeh. Pomanjkanje se kaže z utrujenostjo, razdražljivostjo, krvavečimi dlesnimi, bolečinami v sklepih in mišicah ter večji nagnjenosti k infekcijam. Izrazito pomanjkanje tega vitamina povzroči bolezen, ki se imenuje skorbut. Zobje postanejo majavi, dlesni so otečene in krvavijo, kosti postanejo lomljive, slepi zatekajo. Ali ste vedeli, da se pri prevelikih odmerkih vitamina C poveča možnost za nastanek oksalatnih kamnov. Zato tudi s tem vitaminom, čeprav je vodotopen, ne smemo pretiravati.

Lekarne Maribor

mag. Bernarda Kladnik Jenuš, mag.farm.