Začetke galerije bodo osvetlila Rudolfova pisma, njegovi portreti in fotografije prvih desetletij delovanja, posebno pozornost bodo namenili hudi mravljici.

Umetnostna galerija Maribor (UGM) bo danes z odprtjem razstave v čast svojemu prvemu ravnatelju Branku Rudolfu obeležila 65. obletnico začetka delovanja. Začetke galerije bodo osvetlila Rudolfova pisma, njegovi portreti in fotografije prvih desetletij delovanja. Posebna pozornost bo namenjena njegovi najbolj priljubljeni kreaciji – hudi mravljici. Razstavo, ki bo na ogled do 9. junija, so pripravili Breda Kolar Sluga, Andreja Borin, Jure Kirbiš in Simona Šuc.

Nuja po osrednji profesionalni ustanovi na likovnem področju

UGM je svoja vrata odprla 7. februarja 1954 z veliko razstavo, na kateri je sodelovalo več kot 67 aktivnih ustvarjalcev iz vse Slovenije. Rudolf je v svojih spominih ob 20. obletnici opisal nujo po prvi, hkrati tudi osrednji profesionalni ustanovi na likovnem področju v severovzhodni Sloveniji, entuziazmu mnogih, ki so prispevali, da je prišlo do realizacije, ter o velikih izzivih novega muzeja, ki ga je kot prvi ravnatelj vodil dobrih 17 let.

Na posebnem mestu tudi Kapelica slikarja Ivana Groharja

S prvo razstavo v novoustanovljeni galeriji so začeli odkupovati likovna dela za zbirko. Med prvimi desetimi odkupi so slike Frana Tratnika, Maksa Kavčiča, Slavka Koresa, Anteja Trstenjaka, Ferda Mayerja, Bratoža Remigija, Franja Goloba in Franceta Miheliča. Kipec Vladimire Bratuž je bilo prvo umetniško delo ženske avtorice v njihovi zbirki. Posebno mesto zaseda tudi Kapelica slikarja Ivana Groharja, ki je bila odkupljena že 20 let pred ustanovitvijo in jo je UGM prevzela od Pokrajinskega muzeja Maribor.

Prva znana objava pesmi sega v leto 1955

Marsikdo morda ne ve, da je prav Rudolf avtor besedila pesmi Huda mravljica, ki jo je uglasbil skladatelj in pianist Marijan Vodopivec. Prva znana objava pesmi sega v leto 1955, torej leto po ustanovitvi UGM, v zbirki pesmi za otroke Zamorček in ladjica, leta 1969 pa je bila spet objavljena v novi zbirki, ki zaradi njene priljubljenosti nosi naslov prav po Hudi mravljici. Leta 1971 sta Erazem in potepuh pesem interpretirala v televizijski priredbi znane zgodbe švedske mladinske pisateljice Astrid Lindgren, poznejše generacije pa jo verjetno poznajo v interpretaciji Romane Krajnčan. Plesna skupina En-Knap je Hudo mravljico leta 2014 postavila na oder v istoimenski plesni predstavi.

Rudolfova mravljica zaščitni znak

Ob 65. rojstnem dnevu galerije so se odločili, da Rudolfova mravljica postane njihov zaščitni znak, s katerim bodo nagovorili vse tiste, ki so z mravljico odrasli ali pa z njo še rastejo. Mravljico so si zamislili kot sodelavko galerije, saj je marljiva, rada dela v kolektivu in kustosom priskoči na pomoč pri nošenju velikih slik in kipov. K sodelovanju pri razvoju podobe like so v UGM povabili mariborskega ilustratorja in oblikovalca Nenada Cizla, končno podobo njihove mravljice pa bodo razkrili prav na tokratni razstavi.