V Kreativnem inštitutu so zasnovali popolnoma nov program glasbenega izobraževanja, kjer se prepletata teorija in praksa ter se spodbuja kreativnost!

Lansko leto je na modulu “Mastering” svoje poglede na to, tehnično skoraj najbolj zahtevno fazo (post)produkcije predstavil eden najvidnejših slovenskih mastering inženirjev Gregor Zemljič.

V Mariboru z oktobrom odpira vrata Šola glasbene produkcije. Gre za 24-tedensko izobraževanje na področju glasbenega ustvarjanja, kjer podrobno spoznate vse stopnje produkcijskega procesa.

Po dragocenih izkušnjah, pridobljenih v letih dela na izobraževalnem in glasbenem področju, so letos v Kreativnem inštitutu zasnovali popolnoma nov program glasbenega izobraževanja, kjer se prepletata teorija in praksa, vzpodbuja se kreativnost, ves čas pa se skupaj s prepoznavnimi mentorji dela proti glavnemu cilju – ustvarjanju in zaključevanju skladb.

Ustvariti želijo “živ organizem” glasbenih ustvarjalcev

Znotraj naših srečanj bomo z različnimi aktivnostmi spodbujali sodelovanje, kreativnost in konsistentnost. Želimo, da je naša šola živ organizem, ki se ves čas razvija, raste in prepleta.” pove Marko Lük, soustanovitelj Kreativnega inštituta Maribor. Skupaj s Tomažem Tomljanovićem sta pripravila program, ki presega vse dosedaj znane okvirje izobraževanja in stremi predvsem k čim večji spodbudi in vzpostavljanju pogojev za glasbeno ustvarjanje. Skupnost, ki se bo formirala, bo že med izobraževanjem sodelovala, preizkušala različne načine produciranja, predvsem pa ustvarjala glasbeni material, ki ga bo možno izdati v obliki zaključene skladbe ali albuma. “Problem, s katerim se soočajo mladi, ki si želijo postati glasbeni producenti v današnjih časih so predvsem pomanjkanje strnjenih, kvalitetnih informacij in pa dejstvo, da zaradi preštevilnih distrakcij ne izoblikujejo rutine, kjer bi redno ustvarjali in sproti napredovali. Z rednimi srečanji ob torkih in sobotah smo zato rešili tudi ta problem, saj se bo vsak, ki se bo vpisal, tudi sam pri sebi zavezal, da bo predavanja in vaje obiskoval, s tem pa nevede ustvaril novo rutino v življenju, ki se je bo (upajmo) držal tudi po končanem šolanju,” pove Lük.

Glasbena produkcija je proces, kjer glasbeniki svoje glasbene ideje prenesejo v skladbo. V preteklosti je produkcija glasbe potekala izključno v dragih studijih, kjer so producenti znali upravljati z drago studijsko opremo, glasbeniki pa so preko njega svoje glasbene ideje, osnutke in zapiske prenesli v realnost.

A odkar so računalniki postali zmogljivejši, potrebujemo za ustvarjanje skladbe le prenosnik, glasbeni program in slušalke. Glasbeniki lahko tako brez stroškov najema studija in drage opreme sami ustvarijo skladbo, kot so si jo zamislili. Potrebujejo le znanje.

Zanimiv pristop k poučevanju in spodbudno okolje za ustvarjanje

Lansko leto se je Šola glasbene produkcije v strnjeni obliki posvečala predvsem teoriji, letošnja edicija pa ima nov, posodobljen in k rezultatom usmerjen format. Vsak segment izobraževanja bo namreč sestavljen iz teoretičnega dela, s predavanjem izkušenega in strokovno podkovanega mentorja ter treh srečanj v obliki vaj, kjer bodo mentorji “rezidenti” usmerjali ter pomagali, da se znanje čim bolj učinkovito prenese v prakso in se združi z domišljijo. Sobote so namenjene teoriji in glasbenim izzivom, torki pa ponavljanju, utrjevanju in ustvarjanju ter druženju in povezovanju.

Marko Lük: “Znotraj naših srečanj bomo z različnimi aktivnostmi spodbujali sodelovanje, kreativnost in konsistentnost. Želimo, da je naša šola živ organizem, ki se ves čas razvija, raste in prepleta.”

Mentorji Šole glasbene produkcije so izkušeni strokovnjaki, ki že leta soustvarjajo slovensko glasbeno sceno, svoje bogato znanje pa bodo predajali v skrbno pripravljenih izobraževalnih modulih. Med mentorji tako najdemo imena kot so Antoino Križnič, edini certificiran ableton učitelj v Sloveniji, Emiljo A.C., mladenič, ki je že pri 16. letih naredil velik vtis na Gramatika in izdal album na njegovi založbi Lowtemp, Tomy DeClerque, sicer bolj znan v elektronskih vodah, je eden izmed šestih slovenskih producentov (od skupno 26), ki se lahko pohvalijo, da so njihove skladbe po zmagi na slovenski EMI prišle v finalni izbor Evrovizije, Martin Bezjak, violinist štajerske skupine Happy Ol’ McWeasel pa v studiu svoje čarovnije izvaja na skladbah Nine Pušlar, Klemena Slakonje, Raiven in drugih, hkrati pa je trenutno eden najbolj produktivnih producentov glasbe za računalniške igre v regiji!

Del izobraževanja bo potekal tudi v profesionalnem studiu, kjer bodo udeleženci zaključni del procesa izpeljali na lastnih skladbah

Dogajanje bo postavljeno po prostorih po celotnem mestu

Čeprav bo baza v Inkubatorju na Koroški cesti 18, bo Šola glasbene produkcije gostovala tudi v drugih kreativnih prostorih po mestu, kjer bomo nabirali inspiracijo, testirali akustiko in tudi ustvarjali v živo. Utrip mesta se bo tako čutil tudi v skladbah, ki jih bodo udeleženci ustvarili tekom izobraževanja.

Vpisi v Šolo glasbene produkcije in več informacij: www.kreativni-institut.com/sola-produkcije