V veliki dvorani SNG Maribor bodo drevi ob 20. uri edini nastop v Sloveniji v sklopu aktualne svetovne turneje izvedli sloviti Dunajski dečki.

V veliki dvorani SNG Maribor bodo drevi ob 20. uri edini nastop v Sloveniji v sklopu aktualne svetovne turneje izvedli sloviti Dunajski dečki. Pod vodstvom dirigenta in pianista Luiza de Godoya bodo izvedli čisto nov program, v katerem bodo peli adventne pesmi, ki jih bodo v drugem delu dopolnili z božičnimi pesmi.

Dunajski dečki so v Sloveniji nazadnje nastopili lani v ljubljanskem Cankarjevem domu in v SNG Maribor, kamor se nocoj vračajo. Vstopnice so še na voljo.

Tradicija že od 14. stoletja

Dečki so peli na dvorih Habsburžanov že od 14. stoletja. Leta 1498 pa je rimski cesar Maksimilijan I. preselil svoj dvor in dvorne glasbenike na Dunaj. Tedaj je dal tudi navodila, da mora biti med glasbeniki šest dečkov, ki pojejo. Dečki so prišli iz različnih delov Rimskega cesarstva – z Nizozemske, Italije, Nemčije in Avstrije.

Zgodovinarji so se zedinili, da je prav leto 1498 letnica ustanovitve Dunajske dvorne kapele in posledično tudi Dunajskih dečkov. Vodil ju je prvi dunajski škof, Slovenec Jurij Slatkonja (1456-1522).

Do leta 1918 je zbor pel samo za cesarski dvor, pri maši, na koncertih in ob državniških priložnostih. V svoji dolgoletni zgodovini je sodeloval s številnimi velikimi skladateljskimi imeni, kot so Wolfgang Amadeus Mozart, Jacobus Gallus in Franz Schubert. Danes Dunajski dečki sodijo med najslavnejše pevske zbore in s svojimi nastopi gostujejo v največjih koncertnih dvoranah po svetu.

Razdeljeni v štiri zbore

Zbor danes šteje 100 pevcev iz 30 držav, starih od 10 do 14 let, ki so razdeljeni v štiri zbore. Vsaka skupina preživi v šolskem letu 9 do 11 tednov na turnejah. Obiščejo skoraj vse evropske države, prav tako gostujejo v Aziji, Avstraliji in obeh Amerikah. Vsako leto imajo približno 300 koncertov in nastopov pred skoraj pol milijona poslušalcev. Repertoar zbora sega vse od srednjeveške do sodobne glasbe.

Od sredine lanskega marca so Dunajski dečki s svojo 500-letno zborovsko in izobraževalno tradicijo tudi vpisani na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

STA