Umetnostna galerija Maribor (UGM) se je v 65 letih delovanja programsko široko razvejala in razvila, medtem ko infrastrukturno še vedno čaka na zagotovitev ustreznih pogojev delovanja. Kljub temu je po besedah direktorice Brede Kolar Sluga zrasla v pomembno in prepoznavno institucijo na področju vizualne umetnosti v regiji.

UGM so uradno odprli 8. februarja 1954. Letošnjo obletnico bodo obeležili z razstavo, posvečeno prvemu ravnatelju galerije Branku Rudolfu, ki jo bodo odprli 20. aprila v UGM Kabinetu. Gre za nov prostor, ki je namenjen cikličnim izborom del iz Zbirke UGM, medtem ko čakajo na ustreznejše prostore za stalno postavitev zbirke.

V bistvu bomo čez celo leto po malem slavili,” je za STA povedala direktorica, ki obletnico vidi tudi kor priložnost, da ponovno opozorijo na svoje težave. “V zadnjih desetih letih se soočamo z velikimi infrastrukturnimi težavami, upam pa, da bomo letos lahko z novim vodstvom občine ugotovili, kako naprej. Tako se ne bomo ozirali samo nazaj, ampak bi želeli to izkoristiti tudi za pogled naprej,” je dodala.

Zadnja investicija v galerijo 65 let nazaj

Zadnja investicija v infrastrukturo UGM sega vse do njenih začetkov. “UGM vse od ustanovitve leta 1954 v infrastrukturnem smislu ni doživela posodobitve ali širitve, medtem ko se je programsko široko razvejala in razvila,” je v poslanici za naslednjih 65 let poudarila Breda Kolar Sluga. “Skozi ambiciozne razstavne projekte, udeležbo na beneškem bienalu, številne mednarodne povezave in reprezentativni izobraževalni program je galerija zrasla v pomembno in prepoznavno institucijo na področju vizualne umetnosti v regiji,” je navedla.

Po njenem prepričanju je čas, da velik programski in vsebinski razvoj dohiti tudi infrastruktura, ki bo podprla in omogočila nadaljnjo rast. “Potrebujemo sodobne razstavne prostore, prostore za varno hrambo obsežne zbirke, prostore za delavnice za otroke ter drug javni program in nujne prilagoditve za mobilno ovirane obiskovalce. In to ne zavoljo zgolj 16 zaposlenih, ki sicer iz malega delajo ogromno, temveč zavoljo opolnomočenja drugega največjega mesta v Sloveniji, zavoljo profesionalizacije področja vizualne kulture pri nas in nenazadnje zavoljo razvoja kulturnega turizma, ki ga nekdanji Evropski prestolnici kulture (EPK) dolgujemo,” je opozorila.

Rešitve zaenkrat ni na vidiku

Kot je pojasnila direktorica, so se pred dnevi sestali z novim vodstvom mariborske občine, ki se po njenih besedah strinja s potrebo po novi UGM. A pri tem računa na širšo podporo. “Naša ustanoviteljica je Mestna občina Maribor, a UGM že od nastanka presega ta okvir. Skrbimo za vso severovzhodno Slovenijo, zato bi se z našim statusom morala ukvarjati tudi država,” je povedala sogovornica. “Dolg ostaja. Bili smo v kulturnem tolarju že leta 1999 in nacionalnih programih, zato srčno upamo, da bo sedaj politična volja dovolj močna, sinhronizirana, da pridemo do rešitve,” je dodala.

Galerija z zbirko več kot 7000 umetniških del slovenskih avtorjev od konca 19. stoletja do danes se nahaja v nekdanji meščanski palači iz prve polovice 19. stoletja in bivši cerkvi celestinskega samostana iz druge polovice 18. stoletja na Strossmayerjevi ulici. Že dolgo se v mestu govori o nujnosti zagotovitve novih prostorov, a občina za to še ni našla denarja.

Svetla točka je bil Maks, a je luč hitro ugasnila

Najbližje rešitvi so prišli konec leta 2011, ko so tik pred začetkom EPK položili temeljni kamen za novo galerijo v okviru načrtovanega Mariborskega kulturnega središča (Maks) na Studencih, a je tam še vedno le gradbena jama. Kasneje so bili bolj naklonjeni ideji o selitvi v stavbo Ajpes na Trgu Leona Štuklja, ki prav tako ni bila uresničena, zadnjih nekaj let pa se o novi UGM le še redko govori. Mnogo bolj v ospredju je iskanje rešitve za prav tako dotrajano osrednjo enoto Mariborske knjižnice.