Glede na to, da je predsednik vlade in največje vladne stranke že večkrat javno kritiziral nacionalno televizijo, se porajajo številna vprašanja, zakaj pobuda za zakon v takšni obliki. Kaj je motiv za spremembo medijske zakonodaje?

V širši javnosti je veliko prahu dvignil predlog o novi medijski zakonodaji. Koalicija se je sicer včeraj popoldne odločila, da navsezadnje le nameni nekoliko več časa za javno razpravo in tako rok podaljšala do konca avgusta. Glede na to, da je predsednik vlade in največje vladne stranke že večkrat javno kritiziral nacionalno televizijo, se porajajo številna vprašanja, zakaj pobuda za zakon v takšni obliki.

Zahteve Slovenske demokratske stranke na RTV Slovenija se stopnjujejo že od leta 2013, novi zagon pa so dobili ob ustanovitvi lastne televizije. Janša je že večkrat omenil, da gre za “trošenje denarja slovenskih gospodinjstev v prazno,” dejal pa je tudi, da sam ne plačuje rtv prispevka. Necenzurirano.si še poroča, da je predsednik vlade na Twitterju, odkar zaseda omenjen položaj, objavil 50 zapisov samo o javni televiziji. 

Zahteve Slovenske demokratske stranke na RTV Slovenija se stopnjujejo že od leta 2013, novi zagon pa so dobili ob ustanovitvi lastne televizije. Janša je že večkrat omenil, da gre za “trošenje denarja slovenskih gospodinjstev v prazno,” dejal pa je tudi, da sam ne plačuje rtv prispevka. Necenzurirano.si še poroča, da je predsednik vlade na Twitterju, odkar zaseda omenjen položaj, objavil 50 zapisov samo o javni televiziji.

Na portalu so tako opozorili, da so delničarji Nove24TV že leta 2016 začeli s pripravo nove medijske zakonodaje, ki bi naj šla v prid strankarski televiziji SDS Nova24TV.

V sklad več kot polovica proračuna nacionalne televizije

Omenjena zakonodaja bi med drugimi prinesla finančno okrepitev strankarske televizije, poročajo na necenzurirano.si. Po predlogu bi bil ustanovljen nov sklad za financiranje slovenske televizijske produkcije, v katerega bi se zbiral denar od za to namenjenega prispevka, ki bi ga naj plačevali štirje kabelski operaterji. Prispevek bi znašal 4, 27 evra (z DDV) za vsakega naročnika. Sklad bi tako letno zbral okrog 25 milijonov evrov, kar je več kot polovica proračuna nacionalne televizije, pišejo na portalu. Denar bi plačevali naročniki kabelskih storistev, letno bi na gospodinjstvo torej prispevali okrog 50 evrov.

Prispevek bi znašal 4, 27 evra (z DDV) za vsakega naročnika. Sklad bi tako letno zbral okrog 25 milijonov evrov, kar je več kot polovica proračuna nacionalne televizije, pišejo na portalu. Denar bi plačevali naročniki kabelskih storistev, letno bi na gospodinjstvo torej prispevali okrog 50 evrov.

Za delitev denarja bi bilo zadolženo ministrstvo za kulturo, ki trenutno deluje pod vodstvom člana Slovenske demokratske stranke, Vaska Simonitija. Ključna pogoja, ki bi izdajateljem televizijskih programov omogočila dostop do sklada sta dva, in sicer da mora medij imeti status nepridobitnega medija posebnega pomena, dosegati pa mora tudi najmanj 0, 3 odstotni povprečni mesečni delež gledalcev (okrog 5000 gledalcev) ali pa je prosto dostopen na način prizemne digitalne video radiodifuzije.

Status nepridobitnega televizijskega programa si sicer že štiri leta želi pridobiti Nova24TV, moč odločanja o tem pa je v rokah ministrstva za kulturo. Medij, ki je do slednjega upravičen, mora dobiček vlagati v dejavnost, med vsebinami pa mora imeti najmanj 30 odstotkov lastne produkcije. Za zdaj ima takšen status zgolj prekmurska televizija AS. Iz osnovnih paketov kabelskih operaterjev bi se tako v primeru uveljavitve zakona umaknila programa Pop TV in Kanal A, opozarjajo na necenzurirano.si.

Najprej denar od delničarjev, nato od države

Delničarji Nove24TV so že leta 2016 v statut družbe zapisali, da si bodo prizadevali za pridobivanje statusa nepridobitnega medija. O tem sta takrat glasovala tudi Janez Janša in Aleš Hojs. Nekateri člani SDS so najprej delničarjem obljubljali dividende, kasneje pa so taktirko obrnili in se začeli potegovati za status nepridobitnega medija.

Novinarka Financ je takrat Hojsa vprašala, če ne gre morebiti za preslepitev vlagateljev in če se bo televizija odpovedala statusu nepridobitnega medija, ko bo začela delati z dobičkom. Hojs, ki je bil očitno že takrat seznanjen z načrtom, je takrat odvrnil: “Kaj pa veste, kakšen bo zakon čez tri leta?” Očitno je, da gre za prilaganje zakonodaje zasebnim interesom politikov SDS, saj se bo s financiranjem povečala vrednost naložbe strankarske televizije.

Hojs, ki je bil očitno že takrat seznanjen z načrtom, je takrat odvrnil: “Kaj pa veste, kakšen bo zakon čez tri leta?” Očitno je, da gre za prilaganje zakonodaje zasebnim interesom politikov SDS, saj se bo s financiranjem povečala vrednost naložbe strankarske televizije.

Dva člana vlade, zunanji minister Anže Logar in državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič, sta še vedno med delničarji televizije. Pred začetkom mandata pa so v upravnem odboru sedeli še notranji minister Aleš Hojs, državni sekretar v Janševem kabinetu Vinko Gorenak in generalni sekretar vlade Božo Predalič. Latniki delnic pa so tudi številni drugi poslanci SDS.

Na portalu necenzurirano.si tako ugotavljajo, da pri Janševem napadu na medije ne gre zgolj za ideološko temo, ampak tudi za boj za denar in širjenje ideologije Slovenske demokratske stranke.