Milijoni navdušencev nad ameriško televizijsko serijo Igra prestolov so dolgo pričakovali 14. april 2019. V nedeljo je namreč na sporedu svetovna premiera zadnje, osme sezone ene najbolj uspešnih serij v zgodovini televizije. Gre za pravi popkulturni fenomen, ki temelji na epski domišljijski knjižni seriji Pesem ledu in ognja.

Da gre za kultno serijo, nakazuje njeno preseganje strogega kroga navdušencev nad domišljijskimi svetovi ali televizijskimi serijami nasploh. V zadnjem desetletju je tudi z dobro zastavljeno marketinško strategijo postala tako vseprisotna, da le redki niso vsaj slišali zanjo.

Serija prehitela knjižno predlogo

Nekatere fraze iz zgodbe Igre prestolov (v angleškem jeziku Game of Thrones oziroma s kratico GoT) so se uveljavile v vsakdanjem diskurzu, pri čemer z naskokom vodi fraza “Zima prihaja”, slogan ene od plemiških družin v seriji, ki namiguje na neizogiben prihod hudih časov.

Pri vzpostavljanju kultnega statusa televizijske serije, ki nastaja pod okriljem ameriške televizijske hiše HBO, je svojo vlogo odigralo tudi dejstvo, da je serija prehitela knjižno predlogo.

Ameriški pisatelj George Raymond Richard Martin (znan tudi pod kratico GRRM) namreč kljub nestrpnemu pričakovanju številnih oboževalcev z vsega sveta še vedno ni spisal predvidenih sklepnih dveh romanov Pesmi ledu in ognja, v HBO pa so se izjemno uspešno televizijsko serijo odločili pripeljati do konca brez čakanja na izdajo romanov.

Prvi roman izšel že leta 1996

Televizijska serija je poimenovana po naslovu prvega romana knjižne serije Pesem ledu in ognja, ki je prevedena tudi v slovenski jezik. Igri prestolov so sledili romani Spopad kraljev, Vihra mečev, Vranja gostija in Ples z zmaji, na čakanju pa sta še romana The Winds of Winter in Dream of Spring.

Prvi roman serije je izšel leta 1996, peti leta 2011, predvideni izid šestega in sedmega romana pa je bil že tolikokrat premaknjen, da se tu in tam pojavljajo tudi ugibanja, ali bosta sploh prišla na knjižne police.

V osmi sezoni le 6 delov, razplet znan 19. maja

Prva sezona televizijske serije je premiero doživela leta 2011, tej so z enoletnim razmakom sledile naslednje sezone vse do sedme leta 2017. Po skoraj dveletnem premoru je zdaj na vrsti še zadnja, osma sezona. Ta obsega šest delov, ki jih bodo na HBO predvajali po enega na teden, tako da bo razplet epske zgodbe znan 19. maja. Za slovenske gledalce bo zadnja sezona na programu HBO na voljo z zamikom – prvi del bodo zavrteli 15. aprila, zadnjega pa 20. maja.

Prvih šest sezon je sicer imelo po deset delov, sedma sezona pa sedem. Zadnji dve sezoni presegata dogajanje, obelodanjeno v doslej objavljenih romanih, pri čemer pa je Martin avtorjem televizijske serije pomagal z namigi glede razvoja dogajanja v predvidenih še neobjavljenih dveh romanih.

Od zmajev do živih mrtvecev

Zgodba se sicer odvija v izmišljenem srednjeveško obarvanem svetu z več fantazijskimi elementi, kot so denimo ogenj bruhajoči zmaji in z ledenega severa prodirajoča vojska živih mrtvecev oziroma Belih hodcev pod vodstvom Nočnega kralja. Osnovno gibalo zgodbe je spopad različnih plemiških družin oziroma pretendentov za prevzem oblasti nad sedmerimi kraljestvi dežele Zahodnje.

Kot se zgodbo epskih razsežnosti spodobi, sledi vzporedno se odvijajoče in medsebojno prepletajoče dogajanje na različnih lokacijah, z vrsto preobratov, krvavih obračunov in brezobzirnih zarot, obenem pa je vse skupaj začinjeno tudi z zvrhano mero spolnosti.

Liki niso črno-beli, nihče ni popoln, smrt ne prizanaša ne slabim ne dobrim. Ob sklepnem dejanju so med glavnimi preživelimi akterji Daenerys Targaryen (igra jo Emilia Clarke), Jon Snow oz. Sneg (Kit Harington) in Cersei Lannister (Lena Headey), zelo priljubljen lik pa je tudi pritlikavi Tyrion Lannister (Peter Dinklage).

Algoritem, ki napoveduje verjetnost preživetja

Zaradi neznanega knjižnega zaključka zgodbe so se ob zadnjih sezonah televizijske serije med največjimi navdušenci razvnela vroča ugibanja o možnih razpletih zgodbe, kar je še dodatno spodbudilo pravcato manijo nad Igro prestolov. Študenti münchenske tehnične univerze so celo razvili računalniški algoritem, ki ocenjuje možnosti preživetja posameznega lika, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Za zmajsko kraljico Daenerys Targaryen je algoritem denimo izračunal 99-odstotno verjetnost preživetja v boju za Železni prestol sedmerih kraljestev v deželi Zahodnje. S 97 odstotki ji sledi Tyrion Lannister, njena desna roka. Glede na izračune algoritma dobro kaže tudi Jonu Snowu, imel naj bi le 12-odstotno tveganje smrti, slabo pa očitno kaže Sansi Stark, zanjo so namreč izračunali 73-odstotno verjetnost, da bo ubita.

Algoritem pri izračunu tveganja smrti upošteva denimo spol junakov, verjetnost smrti moškega lika naj bi bila namreč višja kot pri ženskih likih, pa tudi število že ubitih sorodnikov lika ipd.

Podiranje rekordov

Mešanica navedenih značilnosti same zgodbe je skupaj z visokoproračunsko produkcijo, spodobno igralsko zasedbo in izdatnim oglaševanjem ustvarila eno najbolj uspešnih serij v zgodovini televizije.

Serija, katere ključna ustvarjalca sta producenta in scenarista David Benioff in D. B. Weiss, se uvršča med najdražje, najbolj gledane, največkrat piratsko kopirane in najbolj nagrajene televizijske serije doslej – doslej je prejela že 47 televizijskih nagrad emmy.

Osma sezona Igre prestolov naj bi bila po poročanju francoske tiskovne agencije AFP najdražja kadarkoli posneta sezona televizijske serije. Za produkcijo posameznega dela naj bi porabili 15 milijonov dolarjev (13 milijonov evrov), za celotno sezono torej 90 milijonov dolarjev.

Aria med 20 najbolj priljubljenimi imeni v Veliki Britaniji

Priljubljenost serije se kaže tudi v množicah navdušencev, ki obiskujejo snemalne lokacije. Med njimi je denimo tudi hrvaški Dubrovnik, ki je bil kulisa za Kraljevi pristan, enega od ključnih mest v Igri prestolov, poleg njega pa še lokacije na Severnem Irskem, Islandiji, Španiji.

Zabaviščna industrija ob tem navdušence zasipa tudi z vrsto potrošniških izdelkov, kot so figurice, kostumi, okraski, majice, skodelice, posterji, zvezki in drugi izdelki z motivi iz serije.

Imena junakov Igre prestolov so se medtem pojavila med najbolj priljubljenimi imeni za poimenovanje hišnih ljubljenčkov, pa tudi novorojenčkov. Ime Arya, kot se imenuje eden glavnih ženskih likov v Igri prestolov, je bilo lani, upoštevajoč tudi izvedeno ime Aria, med 20 najbolj priljubljenimi imeni za deklice v Veliki Britaniji.

Da bi pisatelj sledil scenariju in ne obratno?

Sedemdesetletni Martin je v nedavnem intervjuju za ameriško revijo Entertainment Weekly dejal, da si je seveda želel, da bi zadnja romana spisal prej, tako da ga ne bi serija prehitela. Za britanski časnik The Guardian pa je lani povedal, da se zaradi velike priljubljenosti njegove zgodbe zaveda, da mora biti njeno nadaljevanje veličastno, kar pa predstavlja dodatno breme.

Scenarija zadnje sezone ni prebral, ker se posveča pisanju šestega romana, tako da vseh podrobnosti razvoja zgodbe v seriji ne pozna, še poroča francoska tiskovna agencija AFP. V tej luči se pojavljajo ugibanja, ali se bo Martin v svojih sklepnih romanih držal razvoja zgodbe v televizijski seriji. Pogodba s televizijsko hišo mu tega naj ne bi preprečevala. In to naj bi bil prvi tovrstni primer v svetu literature.

Martina je v mladosti navdušila danes prav tako že ekranizirana epska domišljijska zgodba Gospodar prstanov angleškega pisatelja J. R. R. Tolkiena, podobnosti med njunima glavnima opusoma pa botrujeta temu, da se je Martina prijel vzdevek ameriški Tolkien. Oba sta ustvarila bogata izmišljena svetova s srednjeveško stopnjo razvitosti, kompleksno zgodovino in številnimi nadnaravnimi silami.