Od 25. do 28. avgusta poteka v Murski Soboti že 15. Front@ sodobnega plesa. Kljub omejitvam in spremembam programa jim uspeva izvajati mednarodno in lokalno obarvan festival.

Predstava Clarion Call. Foto: Maja Halas

Ko odpremo spletno stran festivala, nas že takoj pričaka opozorilo, da so zaradi protikoronskih ukrepov možne spremembe programa. Da se zaradi koronavirusa soočajo s številnimi težavami, je za naš portal potrdil tudi umetniški vodja festivala, sicer koreograf, plesalec in režiser, Matjaž Farič.

Člani španske skupine naredili test za covid-19

“Prehajanje držav z enega seznama na drugega nam je povzročalo največje težave. Nekatere predstave smo žal morali odpovedati. Dogajalo se je tudi to, da smo napovedali predstave in potem tudi takoj spet odpovedali,” pojasni Farič.

Pove, da jim je pri izvedbi prišlo na proti tudi ministrstvo za kulturo: “Za špansko skupino iz Katalonije, ki je sicer na rdečem seznamu, smo na srečo lahko pridobili mnenje ministrstva za kulturo, da bi lahko nastala škoda pri uporabi javnih sredstev, zato smo jih lahko pripeljali na podlagi dogovora, da prej opravijo test na covid-19, ki ni starejši od 36 ur.” Nekaterih jim pa kljub trudu ni uspelo izvesti, saj v predstavah sodobnega plesa običajno sodelujejo plesalci iz več držav, zato bi težko našli večjo plesno produkcijo, kjer so vsi plesalci iz iste države, razloži. 

Dogodki kljub omejitvam raznoliki, nekatere izvajajo večkrat

Dogodki pa so kljub omejitvam zelo raznoliki: “Mešajo se koncepti prejšnjih let s tem, kar je bilo možno izvest, zato ker se nam zdi pomembno, da se ohrani živa komunikacija.” Farič razloži, da se umetnost informativno sicer lahko predstavi preko spleta, vendar pa so nekateri načini bolj drugi pa manj primerni. “Če se ples dela za video, je to drugačen pristop kot pa za oder. Tudi plesalci rabijo živi stik,” opozori. “Gre pa tudi za ekonomska vprašanja, da plesalci lahko opravljajo svoje delo, zato smo se v trenutku, ko smo odpovedali predstavo italijanske produkcije, odločili, da odpremo razpis za slovenske ustvarjalce in jim tako omogočimo, da predstavijo svoja dela na našem festivalu,” pove. 

“Gre pa tudi za ekonomska vprašanja, da plesalci lahko opravljajo svoje delo, zato smo se v trenutku, ko smo odpovedali predstavo italijanske produkcije, odločili, da odpremo razpis za slovenske ustvarjalce in jim tako omogočimo, da predstavijo svoja dela na našem festivalu.”

Ker je omejeno število ljudi, ni težko pridobiti dovolj obiskovalcev. Predstava britanskih ustvarjalcev Thea Clinkarda in Leaha Marojevića z naslovom The Elsewhen jih ima na primer lahko samo deset. Del nujne predstave je menjava različnih prostorov, zato so se odločili za izvedbo v grajski kapeli in muzeju, natančneje v baročnem salonu. Dogodek zaradi tako malega števila udeležencev ponavljajo tri dni. “S tem želimo zagotoviti, da si ga lahko ogleda zadovoljivo število ljudi,” pojasni. V gledališču lahko letos sprejmejo zgolj 90 namesto 365 gostov, na prostem pa ni večjih omejitev, dokler se vzdržuje primerna razdalja. 

V ospredju tudi skrb za decentralizacijo umetnosti

Zakaj je Fronta vedno v Murski Soboti? Sogovornik pojasni, da zaradi decentralizacije sodobno plesne umetnosti. “Zdelo se nam je veliko bolj primerno ustvariti festival nekje, kjer te dostopnosti čez leto ni, kot pa nekje, kjer je presežek tega dogajanja, kot je to v Ljubljani.” Veliko večji izziv in smisel vidijo v tem, da postavljajo nove mostove do publike. “Letos smo še načrtovali, da bi festival naredili v dveh delih,” doda Farič. Želeli so si del dogajanja preseliti na zahodno mejo in sicer v Novo Gorico. “Tako bi povezali celo Slovenijo,” pripomni. Trenutno Fronta povezuje tri meje, avstrijsko, madžarsko in hrvaško. “Naš festival je narejen tako, da lahko publika iz teh treh držav gravitira v Mursko Soboto. Če bi lahko izvedli prvoten načrt, bi pa imeli stik tudi z italijansko mejo in posledično italijansko publiko.Vozili bi se z javnim avtobusom, ki bi povezal obe slovenski mesti, ampak ker je bil novogoriški del načrtovan v juliju, smo ga bili primorani odpovedati,” še doda organizator. 

“Nam je pa uspelo pripeljati katalonsko skupino Rozer Lopes Espinoza s predstavo Trama, v kateri nastopa prekmurska plesalka Anamarija Klajnšček,“ pove in doda, da gre pa za predstavo, ki je bila lani prejela nagrado kritikov za najboljšo katalonsko koreografijo. Organizatorji so zadovoljni, da so lokalni duh uspeli povezati z mednarodnim. 

Letošnji koncept je bil zastavljen tako, da predstavijo produkcije, v katerih sodelujejo plesalci, ki izvirajo iz lokalnega okolja. Želeli so predstaviti predstavo, v kateri sodeluje tudi prekmurski plesalec in koreograf Leon Marič, vendar jim žal ni uspelo in so jo morali odpovedati “Nam je pa uspelo pripeljati katalonsko skupino Rozer Lopes Espinoza s predstavo Trama, v kateri nastopa prekmurska plesalka Anamarija Klajnšček,“ pove in doda, da gre pa za predstavo, ki je bila lani prejela nagrado kritikov za najboljšo katalonsko koreografijo. Organizatorji so tako zadovoljni, da so lokalni duh uspeli povezati z mednarodnim. 

Zanimalo nas je, če se manko plesnih vaj (in s tem tudi vzdrževanje kondicije) pozna pri izvedbi. “Ne, ker kolikor poznam plesalce, so vsi takrat iskali načine, kako doma v svojem stanovanju vzdrževati kondicijo. Seveda pa so bile možnosti po Evropi različno omejene. Predvajali smo na primer posnetek produkcije avtorja Fabia Libertija, ki je predstavil, kako so izvedli premiero v času, ko se je vse zaprlo. Predstavo so izvedli v živo, ljudje pa so jih spremljali preko spleta. Dodaten akter je bila kamera, ki se je nenehno premikala. Dovoljeno je bilo, da so ustvarjalci v gledališču, publika pa je to spremljala preko spleta in ker je bila del koreografije tudi kamera, da je bilo to veliko bolj zanimivo. Če je samo postavljena kamera v gledališču potem je to velikokrat zelo neadekvatno informacijo, kaj se dogaja na odru,” razloži. 

FOTO: FB Matjaž Farič

Na festivalu pa sodelujejo tudi številni prostovoljci, ki skrbijo, da vse teče kot je treba. Mariborska plesalka in koreografinja April Veselko nam pove, da je sodelovala že lansko leto.“Najbolj super je, da lahko vidiš večino predstav, spoznaš ustvarjalce in seveda tudi prostovoljce, ki so običajno tudi z umetniške sfere. Dobro se mi zdi tudi spodbujati sodobni ples v drugih delih Slovenije,” za Maribor24 pove prostovoljka. “Program je na nivoju, Matjaž vedno posrkbi za vrhunske in radikalne predstave, da šokira Mursko Soboto,” šaljivo doda in pove, da se najbolj veseli petkove predstave Trama.

PROGRAM FESTIVALA SI LAHKO OGLEDATE TUKAJ.