Na ministrstvu za kulturo že dlje časa z zaskrbljenostjo spremljajo finančno stanje Slovenskega narodnega gledališča Maribor, a hkrati zavračajo očitke predsednice sveta Suzane Žilič Fišer na njihov račun. Kot so pojasnili za STA, so zavode ob znižanju sredstev za plače leta 2013 pozvali, da z lastnimi ukrepi in organizacijo prilagodijo stroške.

Organizacijo dela prilagoditi financam

Na ministrstvu so po torkovi seji sveta zavoda, na kateri je ta potrdil sanacijski načrt direktorja Danila Roškerja, pojasnili, da so leta 2013 maso sredstev za plače vsem zavodom na področju kulture, ki so financirani iz proračuna ministrstva za kulturo, res znižali za deset odstotkov, saj so sledili vladnim izhodiščem za pripravo predloga proračuna.

Vendar so ob tem zavode tudi pozvali, da zaradi zaostrenih finančnih razmer v državi z lastnimi ukrepi in organizacijo dela temu prilagodijo tudi dejanske stroške. Zato se ne morejo strinjati z izjavo Žilič Fišerjeve, ki kot vzrok za dolgove SNG Maribor navaja težavnost financiranja predvsem od znižanja plač v letu 2013.

Čigava je odgovornost?

Iz letnih poročil omenjene hiše po njihovem izhaja, da so omenjeno leto kljub znižanim sredstvom za plače sklenili s pozitivnim tekočim poslovanjem v višini dobrih treh tisočakov, medtem ko je izkazana bilančna izguba v višini skoraj 460.000 evrov izključno posledica računovodskega evidentiranja obveznosti za plačilo dveh obrokov razlike v plači zaradi odprave plačnih nesorazmerij.

Ministrstvo jim je v letih 2014 in 2016 povrnilo celoten znesek za odpravo plačnih nesorazmerij, zato bi pričakovali, da se bo izkazana izguba do konca leta 2016 vsaj zmanjšala, če ne že popolnoma pokrila, tako kot se je pri ostalih javnih zavodih.

V Mariboru so, kot ugotavljajo na ministrstvu, še novembra lani glede višine nepokrite izgube, ki so jo izkazovali leta 2015, pojasnjevali, da si jo prizadevajo pokriti z racionalizacijo poslovanja ter povečevanjem prihodkov iz nejavnih virov. Z mnenjem, da vzroki tolikšnega primanjkljaja kažejo na odgovornost ustanovitelja, se zato na ministrstvu nikakor ne morejo strinjati.

Pripravljen sanacijski načrt

Prav tako se ne strinjajo z navedbami, da “za stavbo s petimi dvoranami dobijo toliko denarja za stroške kot eno manjše gledališče”. Kot pojasnjujejo, manjša gledališča za splošne stroške delovanja v povprečju prejemajo tudi petkrat manj sredstev kot SNG Maribor, saj so javni zavodi financirani primerljivo, glede na javno objavljena merila.

Z direktorjem Roškerjem se je minister Tone Peršak nazadnje sestal 14. aprila, zdaj pa pripravljeni sanacijski načrt in sklepe sveta zavoda proučujejo. Po potrebi bodo pozvali SNG Maribor k dopolnitvi zahteve za mnenje k predlogu za najem 600.000 evrov visokega kredita.

“Ko bomo imeli vse potrebne podatke, bomo podali mnenje k predlogu za najem kredita, tega pa mora zavod skupaj z vlogo za pridobitev soglasja k začetku postopka zadolževanja ali soglasja k zadolžitvi predložiti finančnemu ministrstvu,” so pojasnili in dodali, da je tudi za njih sanacija izgube izjemnega pomena, saj gre za pomemben nacionalni javni zavod s stoletno tradicijo delovanja, zato bodo potek sanacije nadvse pozorno spremljali.

STA