Tudi letos bodo mariborski trgi, Židovski, Rotovški in Slomškov, zablesteli v drugačni, bolj čarobni luči. S pomočjo vilink in vilincev Društva Hiša! ter umetniki iz Italije, Portugalske, Velike Britanije in Slovenije, bodo že ta konec tedna, 23. novembra, razsvetlili prostore vse do predzadnjega dneva v tem letu. Tako bo Lumina v Maribor prinesla dobro luč!
Trije trgi, tri praznične svetle zgodbe
Na Slomškovem trgu nas bo svetlobna gugalnica zazibala v razigranost, z občutkom razposajenosti in zadovoljstva pa vabi, da v svet in vesolje pošljemo sporočilo dobre volje. Poti, zvite med tratami, ki vodijo od knjižnice do mogočnih zgradb univerze in gledališča, bodo razsvetljene s svetlobnimi Prehodi – poklon organskim tvorbam narave. Umetnica je ideje črpala v rastlinskem in živalskem svetu, v netresku, rastlini, ki je bila nekoč simbol živahnosti in delavnosti, ter v avtohtoni slovenski čebeli, imenovani kranjska čebela, tudi kranjska sivka ali kranjica. Ornamenti in oblikovalske rešitve, ki dopolnjujejo in bogatijo instalacije, so narejeni v tradicionalnem slogu južne italijanske regije Puglia, domovine umetnice Marie Angele Bruno – Luminarie Puglia. V svojem projektu je svoje poreklo in korenine združila s slovensko tradicijo v simbolnem označevanju preteklih in sodobnih vrednot našega mesta.
Rotovški trg je v objemu tišine in mirnosti, tukaj je svoj prostor našla Začasnica Vlaste Čobal Sedmak – klopco za počitek je po zgledu kockastih korit dreves, vrinjenih na trg, postavila – v kocko. Ta posnema obliko urbane opreme in notranjo organsko formo, ki spominja na kokon, bubo, zapredek in asociira na varno zavetje, kamor nas povabi. Prepustimo se intimnemu doživljanju igre svetlobe, ki pronica skozi odprtine in ponuja opazovanje številnih vzorcev v igrivem prepletanju. Pogled s klopce skozi odprtino na sever je usmerjen proti gotskemu oknu na Stolnici, na jug pa proti podhodu Rotovža, dvema prezrtima arhitekturnima biseroma, ki naj v prazničnem času zasluženo pritegneta našo pozornost.
Židovski trg s pogledom na Dravo je domovanje mogočnega pajesena, drevesa, v katerega veje smo vpletli besede, ki krepijo, povedo, kdo smo, predvsem pa želijo dobro nam in mestu. Avtorica Lucy Barker je projekt poimenovala Ko zasijemo. Hej, ko zasijemo!
