Večina razstavljenih del se je porodila kot stranski učinek spremembe imena in s tem povezanih življenjskih dogodkov, ki so sledili, izpostavljajo v Umetnostni galeriji Maribor (UGM).Razstava je nastala v koprodukciji MSUM in Aksiome – zavoda za sodobno umetnost iz Ljubljane, kurira pa jo neodvisni kustos Domenico Quaranta. V Mariboru bo na ogled do 31. marca.
Janez Janša, Janez Janša, Janez Janša
Leta 2007 so se trije slovenski umetniki včlanili v Slovensko demokratsko stranko (SDS) in uradno spremenili ime v ime strankarskega prvaka, tedanjega slovenskega premiera Janeza Janše. Preimenovali so se sicer iz osebnih razlogov, a ločnice med njihovim življenjem in umetnostjo so se začele zabrisovati na najrazličnejše nepričakovane načine. Od tedaj živijo svoja zasebna in javna življenja ter delajo posamično in skupinsko z istim imenom ter tako raziskujejo filozofske, psihološke, politične, biopolitične, zgodovinske, pravne, ekonomske, lingvistične in družbene implikacije spremembe imena.
Pri tem so svoje življenje spremenili v trajajoči performans, svojo umetnost pa v močno sredstvo za razmislek o ritualih in konvencijah in za razpravo o statusu in funkciji stvari, povezanih z identiteto, kot so podpis, potni list, osebna izkaznica ter kreditne in plačilne kartice.
Član umetniškega tria je oktobra lani ob odprtju razstave v Ljubljani za STA pojasnil, da razstava je in ni retrospektivna, njena posebnost pa tiči v tem, da imajo številna dela, akcije in geste odprti rok trajanja. “Niso neka dela, ki bi s tem, ko vstopajo v muzej, začela pripadati zgolj preteklosti, ampak tudi znotraj teh zidov živijo umetniško in še katero drugo življenje,” je povedal in dodal, da je zato razstava “izrazito živa” v primerjavi z običajno muzejsko postavitvijo.
