Če bi se pred kakim desetletjem ali dvema prvič sprehodili po ulicah Maribora, bi nemara mislili, da v mestu zelo cenijo umetnost. Včasih so namreč številne lokacije po mestu pričale o nekem obdobju, ki ga več ni. Stene so bile poslikane izpod peres akademskih slikarjev, tudi lastniki številnih zasebnih prostorov po mestu so za okrasitev notranjosti najemali slovenske umetnike. Ko se je te prostore ob prihodu novih lastnikov posodabljalo, so bila vrhunska umetniška dela izgubljena za vedno. In takšnih po Mariboru ni malo.

Sporne Šparove stojnice izpred Vidicove zidne poslikave

K sreči niso izgubljene prav vse umetnine, ki so del mariborske kulturne dediščine. Ena je še vedno lepo ohranjena  – a prekrita s sadjem in zelenjavo. Na Trgu svobode 6, kjer ima prostor v najemu poslovalnica Spar, se desno od vhoda v poslovalnico namreč nahaja velika, lepo ohranjena zidna poslikava akademskega slikarja Janeza Vidica, a je zakrita z goro  paradižnika, solate in paprike. Nad stojnicami vsekakor ni navdušen Mariborčan, ki v objavi na družbenem omrežju Facebook prosi, da se izpred slikarije nemudoma umakne “zelenjadna butiga”, saj da se s slednjo dobesedno norčujejo na račun mesta in nam odrekajo še tisto bore malega, kar nas kot mesto urbano zrcali.

Usoda poslikav v rokah lastnikov stavb

Nad stojnico zagotovo ni navdušen niti Bine Kovačič, akademski slikar, sicer zaposlen na Zavodu za varstvo kulturne dediščine. “Če najemnik nima nikakršnega odnosa do naše umetnosti, ga zakonsko ne moremo prisiliti, naj ravna drugače,” pravi. Prav v slednjem je problem umetnosti, ki krasi mariborske stavbe: zanje namreč ne odgovarja nihče drug, kot pa lastnik stavbe, so za naš osrednji mariborski portal pojasnili v Umetnostni galeriji Maribor.

Na očitke, da s stojnicami sadja in zelenjave zaničujejo zidno poslikavo v svoji poslovalnici, so nam odgovorili tudi iz Spara Slovenija. Kot pojasnjujejo, sami niso lastniki prostorov, v katerih je bila nekdaj Mestna hranilnica, s tem pa tudi ne freske, pač pa je lastnik podjetje M.H.U. Pa vendar so se ob prenovi odločili ohraniti Vidicevo poslikavo. “Pred štirimi leti, ko smo prostore prenavljali in opremljali za našo trgovsko dejavnost, smo se odločili, da freske slikarja Janeza Vidica ne odstranimo, temveč jo ohranimo in s tem tudi zaščitimo. Že med gradnjo smo jo namreč po navodilih certificiranega restavratorja ustrezno zaščitili in tako poskrbeli, da še vedno krasi prostor in ostaja posebnost trgovine,” pravijo.

Poslikava na Gosposki 23 povsem uničena

S stojnico prekrita zidna poslikava Janeza Vidica pa predstavlja še najmanjši problem za ohranitev mestne kulturne dediščine. Kot pojasnjuje Kovačič, so mnoge umetnine na območju Maribora povsem izgubljene, saj so bile ob prenovah s strani novih lastnikov stavb bodisi prepleskane bodisi fizično odstranjene.

Zadnji tak primer, ki je bil tudi medijsko izpostavljen, se je pripetil na Gosposki 23, kjer je svoja vrata danes odprla nova poslovalnica Centra za socialno delo. Tudi tam je šlo za poslikavo Janeza Vidica, ki pa je bila povsem uničena. “Poslikavo so dobesedno razbili s kladivi in fleksom. “Če mesto ne prepoznava umetnikov, ki jih ima, bi morale te stvari problematizirati inštitucije. Tu se kaže kompleten odnos do kvalitetnih umetnikov,” žalostno ugotavlja Kovačič. “Mi sploh nismo ugotovili, kdo je te poslikave uničil, tako da se niti nimamo proti komu pritožiti,” še dodaja. Zidno poslikavo na Gosposki 23 je dolgo tega naročila nekdanja trgovina za otroško obutev Košuta. Dve celotni steni sta bili od vrha pa do tal poslikani s čudovitimi pravljičnimi motivi. Pozneje je te prostore prevzela banka, a ni jasno, če so poslikave dali odstraniti oni ali kdo drug. “Četrt poslikave je menda še ostalo, ostalo pa je uničeno. To, kar je še ostalo, bomo rešili, ostalo pa je izgubljeno za vselej. To je mestna sramota,” priznava Kovačič.

Za vselej izgubljene še druge umetnine

Menda pa je bilo na območju Maribora še več tovrstnih umetnin, ki so bile povsem uničene ali odstranjene. Ni znano niti, če ima katera od pristojnih inštitucij fotografije, ki bi pričale o njihovem obstoju Na Zavodu za kulturno dediščino jih ne hranijo, zanje smo se obrnili tudi na Umetnostno galerijo Maribor, ki morebitne fotografije za naš portal še išče, za vse ostale pa ne vedo, kje bi jih lahko še hranili.

Seznam uničenih oziroma odstranjenih umetniških del na področju Maribora:

  • Bogdan Čobal, zidna poslikava v nekdanjem McDonaldsu v centru mesta,
  • Lujo Vodopivec, fontana izpred Hotela Slavija,

FOTO: UGM Maribor

  • Bogdan Čobal, zidna poslikava na Grajskem trgu,
  • Slavko Tihec, polkrožni relief, odstranjen iz stene pri Unionski dvorani,

FOTO: UGM Maribor

  • Marjana Brev, skulpture na Rakuševi ploščad (pri Unionski dvorani).

UGM bo popisal vse javno dostopne murale in spomenike

“Načeloma za nepremično dediščino skrbi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), mi, muzeji pa za premično – kot določa zakon,” za naš osrednji mariborski medij sporoča direktorica Umetnostne galerije Maribor Breda Kolar Sluga. Slednje velja sicer le za javno lastnino, zasebna pa je docela odvisna od volje posameznikov. Pa vendar so tudi v UGM ugotovili, da je naposled prišel čas za popis še obstoječe javne nepremične dediščine. “V dogovoru z MOM smo se usmerili v primere javno dostopnih spomenikov – to financira MOM v okviru izvajanja javne službe. Letos imamo v načrtu popisati murale in stenske poslikave, ker ugotavljamo, da je treba odpreti debato na to temo,” še piše direktorica UGM in dodaja, da bi bilo za zaščito in ohranitev dediščine smiselno, če bi vsi stopili skupaj.