S prvim vrhuncem letošnjega 59. Kurentovanja, otvoritveno etno povorko, je ptujske ulice in trge preplavila množica pisanih mask in 10.000 radovednih obiskovalcev. Slovenskim etnografskim likom se je pridružilo 11 etnografskih skupin iz šestih držav – Bolgarije, Hrvaške, Italije, Makedonije, Romunije in Turčije. Preko 1800 udeležencev se je predstavilo v več kot 30 skupinah. Vrhunec je predstavljal skupen nastop štirih kosmatih likov, ki so uvrščeni na Unescov seznam nesnovne dediščine človeštva: slovenskih kurentov, bolgarskih sourvakarjev in hrvaških buš ter zvončarjev. Županja Mestne občine Ptuj je ob tej priložnosti mestno oblast predala 17. princu karnevala baronu Jakobu Zeklu Videmskemu.
Mesto v roke barona Jakoba Zekla Videmskega
Pred predajo je županja Nuška Gajšek vsem prisotnim zaželela dobrodošlico: »Pričenja se peti letni čas, vsi ga že nestrpno pričakujemo. To je čas veselja, sprostitve, druženja in pozitivne energije, ki te napolni za preostanek leta. Izkoristimo ga. Mestna oblast prehaja v roke barona Jakoba Zekla Videmskega, za katerega sem prepričana, da bo mestu vladal odgovorno, za dobrobit meščanov in obiskovalcev, pa vendar nekoliko razigrano, tako kot se spodobi za to obdobje.«
17. princ karnevala Jakob Zekel Videmski se je zahvalil za izkazano zaupanje: »Karneval se je pričel in Ptuj je ponovno uradna slovenska pustna prestolnica. Pust je obdobje čaščenja tradicije, veselja in norčavosti. Sam se letošnjega še posebej veselim, saj prinaša novo, odgovorno vlogo tudi v moje pustno življenje. Vse svoje moči bom napel v to, da bodo na Ptuju in na Ptujskem v tem času na prvem mestu naši lokalni etnološki liki ter drugi tradicionalni in domišljijski karnevalski in pustni liki.«
Otvoritvena etno povorka je najpomembnejši etnografski dogodek v okviru Kurentovanja s sodelujočimi domačimi in tujimi tradicionalnimi etnografskimi liki. Predstavilo se je več kot 30 skupin, 11 jih je bilo iz tujine (Romunije, Turčije, Hrvaške, Makedonije, Italije in Bolgarije). Na čelu povorke je bil 17. princ karnevala baron Jakob Zekel Videmski. Sledil mu je Pihalni orkester Ptuj. Za njimi pa se je zvrstilo še ogromno etnografskih skupin: Pokači iz Pobrežja, Župečje vasi in Tržeca, Vile in Kopjaši iz Markovcev, Piceki iz KUD Baron in mnogi drugi.
Ptuj postaja največji etnografski muzej nesnovne dediščine
»Ptuj danes postaja največji etnografski muzej nesnovne kulturne dediščine človeštva na prostem. Ponosni smo, spet nam je uspelo pričarati edinstven prikaz etnografske pustne kulturne dediščine in še nadgraditi ptujsko karnevalsko zgodbo,« je v svojem pozdravu vsem sodelujočim in obiskovalcem povedal Branko Brumen, predsednik organizacijskega odbora 59. Kurentovanja in generalni sekretar FECC (Evropske federacije karnevalskih mest). »Kurent, katerega pomen je prepoznal tudi UNESCO in ga 2017 uvrstil na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, nam v družbi drugih pustnih likov prinaša posebno mistično energijo, ki daje upanje, da so pred nami rodovitni časi.«
Festival med najbolj zanimive festivale sveta
Katja Gönc, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, je enega najpomembnejših dogodkov letošnjega Kurentovanja pospremila z besedami: »Kurentovanje vsako leto znova spremeni Ptuj v karnevalsko prestolnico Evrope. Staro mesto postane kraj spektakularnih doživetij, ki z uprizoritvami tradicionalnih pustnih običajev ne buri le domišljije otrok, ampak gradi mistično atmosfero petega letnega časa. Uvrstitev Kurentovanja med najbolj zanimive karnevale na svetu je postavila Ptuj v središče karnevalskih in etnografskih doživetij. Današnja izjemna povorka je močna potrditev naših prizadevanj na različnih nivojih. Po ljudskem verovanju kurenti odganjajo vse tisto, kar je slabo, ter v zameno prinašajo srečo in zadovoljstvo. Vsem nam želim, da tudi tokrat prinesejo srečno pomlad.«
Pester karnevalski vikend je zaznamovala tudi dopoldanska tradicionalna dobrodelna Obarjada, jutri pa se pričnejo predstavitve avtohtonih pustnih likov.
