Dokumentalista mariborskih grafitov Ugor Unuk in Tanja Cvitko bosta v petek spregovorila o mestu, kot ga izrisujejo mestne stenske poslikave. Dan kasneje sledi grafiti intervencija na območju KC Pekarna.

FOTO: IGOR UNUK

Grafite štejemo k obrobnim umetnostim, spadajo v t.i. ulično umetnost. Gre za umetnost z obrobja, ki svoje izrazne možnosti realizira na ulici, največkrat pa svoje slikarsko platno najde v degradiranih koščkih mesta. Projekt od vandalov do muralov izvajata Galerija Unuk (Igor Unuk) in Tanja Cvitko, s podporo Mestne občine Maribor, v sodelovanju z MKC Maribor in skupnostjo KC Pekarna.

V petek, 8.11. od 18. ure dalje bosta Igor Unuk in Tanja Cvitko, dokumentalista mariborskih grafitov in vodnika mariborske grafiti ture s sogovorniki (anonimnimi mariborskimi grafitarji) spregovorila o mestu, kot ga izrisujejo mestne stenske poslikave. Naslednji dan, v soboto, 9.11. od 10. ure dalje, sledi grafiti intervencija na območju KC Pekarna.

Prepuščeni objekti postali dinamična slikarska platna

»S ponovnim kulturnim prebujanjem Maribora v post-EPK času so mnogi objekti, ki so danes prepuščeni razpadu postali dinamična slikarska platna, na meji med vandalizmom in umetnostjo. Zato je pomembno, da se ohrani in arhivira ta vrsta javnega izražanja,« pove Cvitkotova. Vsako dokumentiranje grafitov je v najboljšem primeru le ujet trenutek kolaboracijske umetnosti, ki je dokončana komaj, ko družbeni spomin posamezno delo – grafit – pozabi. Do živega mu ne pride niti prepleskanje ali uničenje »platna«, saj lahko prihodnja dela referirajo na izničeno delo.

FOTO: IGOR UNUK

Določeni grafiti postanejo del urbane vedute mesta, se vcepijo v miselnost in ponotranjeni zemljevid prebivalcev mesta. Grafiti kot so »Oko za oko – pasta za zobe« pod mariborskim Starim mostom definirajo celotno generacijo prebivalstva tako s svojo sporočilno vrednostjo, kot z vizualno podobo in likovno rešitvijo.

Grafitiranje v svojem bistvu ni destruktivna ali vandalska umetnost. V grafitarskih krogih kot povsod drugod obstajajo moralne smernice po katerih se avtorji ravnajo.

»Prav zato najdemo večino te umetnosti na lokacijah kot so alternativni kulturni centri in zanemarjeni deli mesta. Gre za estetizacijo mrkega urbanega prostora, na krajih, kjer je tega najbolj potreben – na odprtih ranah urbanega okolja,« pove ob koncu. Skozi grafite preteklost in njeni ostanki v sedanjosti stopajo v stalen dialog z družbeno, socialno in politično sedanjostjo.