Pred petimi desetletji se je s prvim koncertom Festivala baročne glasbe pričela pisati zgodovina jesenskega festivala klasične glasbe v Mariboru, ki se danes imenuje Festival Maribor. Vsako leto so v programu zbrani vrhunski glasbeniki, ki koncertirajo na idiličnih lokacijah; z vsako novo izdajo organizatorji predstavijo tudi kakšne novosti in zanimivosti. O tradicionalnem festivalu smo se pogovarjali z vodjo koncerte poslovalnice Narodnega doma in Festivala Maribor, Barbaro Švrljuga Hergovich.

Festival Maribor ima s svojima predhodnicama, Festivalom baročne glasbe, ki je svoj prvi koncert imel pred točno 50 leti, in Glasbenim septembrom, v katerega se je baročni festival preoblikoval pred 25 leti, zelo dolgo, bogato in častitljivo tradicijo. “Po eni strani priča o kulturno-umetniškem nivoju tega mesta, ki mu je bila vrhunska (klasično) glasbena kultura vedno temeljni del. Prispeva k raznolikosti kulturne ponudbe Maribora in gotovo prispeva tudi k občutku vsakega občana, da je v tem mestu lepo živeti, ker je živahno, ker omogoča stik s svetom, z najboljšim, kar mednarodna glasbena scena lahko ponudi. Ob tem pritegne v Maribor celo vrsto uglednih umetnikov, ki v svet ponesejo izjemno lepe izkušnje po bivanju in delu tukaj,” pravi vodja festivala Barbara Švrljuga Hergovich.

Letošnja izdaja Festivala Maribor bo izrazito v znamenju premoščanja, povezovanja na videz nezdružljivega, brisanja meja med glasbenimi žanri, umetnostmi, preseganjem razdalj med kulturami, generacijami in družbenimi skupinami. Med 10. in 19. septembrom se bo na osmih večernih koncertih, dveh otroških matinejah, popoldanskem koncertu ter delavnici družila glasba renesanse z jazzom, klasične mojstrovine z elektronsko plesno glasbo, stoletja stari inštrumenti z glasbili, ki bodo nastala šele na festivalu samem, izkušeni z mladimi glasbeniki, najmlajša publika pa bo morda prvič srečala vrhunsko živo glasbo in glasbenike.

Izjemen in raznolik program

Raznolik festivalski spored bo tudi letos zaznamovalo sodelovanje Nicolasa Altstaedta, violončelista in dirigenta, vodje orkestra Haydnove filharmonije in festivala Lockenhaus, ob njem pa še cela vrsta izjemnih domačih in tujih glasbenikov. Med njimi so madžarski violinski virtuoz Barnabás Kelemen in njegova partnerka Katalin Kokas, ki slovi po svojih doživetih interpretacijah tako violinističnega kot violističnega repertoarja. Festivalskemu orkestru, Haydnovi filharmoniji, se bodo pridružili Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in Simfonični orkester SNG Maribor z dirigentom Simonom Krečičem.

Iz Avstrije prihajata mojstra samospeva baritonist Klemens Sander in pianist Christian Schmidt, v sklopu gostovanja Festivala Maribor v Gradcu pa bosta slovenski prispevek dala naša vrhunska interpreta, sopranistka Theresa Plut in pianist Nejc Lavrenčič. Multiinštrumentalist in skladatelj Vasko Atanasovski bo skupaj s Francozom Michelom Godardom, mojstrom tube in njenega predhodnika serpenta, ki navdušuje kritike in poslušalce – tako klasične stare, kot tudi improvizirane glasbe, ter s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije predstavil izviren spored, v katerem se meša glasba različnih izvorov in obdobij. Mednarodni No Borders Orchestra bo z dirigentom Premilom Petrovićem v skupni ustvarjalnosti združil mlade glasbenike z zahodnega Balkana ter klasično glasbo in sodobno elektronsko plesno glasbo. Nenazadnje, nevsakdanji dunajski Zelenjavni orkester pa bo pokazal, kako lahko sveži plodovi zemlje zazvenijo in ustvarijo neverjetno glasbo.

Dogajanje bodo obarvale nenavadne posebnosti

“Na Festivalu Maribor lahko vedno pričakujete posebnosti! Letos bomo predstavili kar dva precej nenavadna orkestra. Glasbeniki Zelenjavnega orkestra sami na dan koncerta izdelujejo glasbila iz zelenjave, ki na koncertu zazvenijo akustično in v elektronskih manipulacijah. Z elektroniko se spogleduje tudi nov projekt orkestra brez meja, No Borders Orchestra. Zanj je pet mladih skladateljev s področja nekdanje Jugoslavije napisalo nova dela za simfonični orkester, ki pa črpajo navdih pri elektronski glasbi legendarnega berlinskega kluba Berghain. Rezultat je verjetno nemogoče predvideti in se bomo pustili presenetiti,” razlaga vodja festivala.

Navdušujejo izjemno akustične lokacije

“S Festivalom Maribor si želimo doseči tudi tisto občinstvo, ki se za obisk na koncerta ne odloči pogosto, in obenem ponesti glasbo tam, kjer jo je prijetno poslušati. V Mariboru imamo na voljo nekaj izjemnih prizorišč, ki omogočajo specifično podajanje ali doživetje glasbe. Tu je izjemno akustična dvorana Union, ki navdušuje tudi najbolj eminentne svetovne glasbenike,” pojasni Hergovicheva. V dvorani Union bodo nastopili orkestri Haydnova filharmonija, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in No Borders Orchestra.

“V Viteški dvorani Mariborskega gradu vlada posebno vzdušje, ki ga še dodatno oplemeni njegova zgodovina – tu se je namreč začel pionirski festival klasične glasbe in predhodnik Festivala Maribor, Festival baročne glasbe, pred točno 50 leti. Kazinska dvorana bo tudi letos prizorišče večera samospevov. Dvorana Generala Maistra v Narodnem Domu Maribor pa omogoča kontekst za koncerte, ki so žanrsko precej odprti ali vsebujejo elektroniko oziroma ozvočenje, ki tudi tistem prijetnem, vendar manj akustičnem okolju omogoča dobro poslušanje. Nenazadnje, tudi letos bomo priredili koncert za majhne otroke v Vetrinjskem dvoru, ki je ena najprijaznejših kulturnih lokacij v Mariboru za družine, tudi v logističnem smislu. Razkošno glasbeno predstavo za otroke, »Glasbeno kraljestvo živali«, pri kateri sodelujejo simfonični orkester, plesalci in igralec ter potrebuje dobre gledališke  pogoje, smo umestili v za to pri nas najprimernejše prizorišče – Veliko dvorano SNG Maribor.”

Klasična glasba je namenjena tudi otrokom

Program za otroke in družine je zdaj že stalnica Festivala Maribor in tudi njegov ključni del. “Pri tem poudarjamo igriv in otrokom oziroma družinam z majhnimi otroci primeren koncertni format in pozitivno izkušnjo morda prvega srečanja s klasično glasbo. To pomeni, da na naših koncertih za otroke ne veljajo toga pravila; koncerti so prikrojen njihovi naravi in ne obratno. Ob tem je seveda prisoten tudi vzgojni element – otroci doživijo, kako zvenijo akustična glasbila in odkrivajo svet klasične glasbe preko del, ki so zanje lahko razumljiva in primerno podana. Dejstvo, da koncerte doživijo skupaj s svojo družino, je tudi pomembno, saj krepi izkušnjo prijetnega, varnega okolja, v katerem to glasbo spoznavajo,” pripoveduje vodja festivala.

Organizatorji pravijo, da je najlepše pri otroškem programu prav to, da vedno znova ugotavljajo, da majhni otroci niso selektivni oziroma nimajo predsodkov. “Všeč jim je lahko glasba najrazličnejših žanrov, če jih le se dotakne. Ta užitek ob glasbi najpogosteje izražajo z gibom, s plesom in zato nas vedno zelo veseli, ko malčki poplesavajo, denimo tudi ob Chopinovi glasbi, kar je sicer za odrasle nepredstavljivo. Ampak to je naravno! S tem želimo prispevati k temu, da ljudje sploh ne razvijejo predsotkov o zahtevnosti klasične glasbe, temveč ji namenijo svojo pozornost – ker ta glasba lahko tudi zelo veliko vrne.”

Letos pripravljajo tri posebne koncerta, namenjena otrokom z družinami. Pianistka Adriana Magdovski bo pripravila nov koncert za najmlajše in njihove družine, ponesel nas bo na glasbeno popotovanje okoli sveta. Vasko Atanasovski se bo na festivalu predstavil tudi s svojim sinom, klasičnim violončelistom Arielom Veijem Atanasovskim, na posebnem popoldanskem koncertu za družine. Vrhunec tega sklopa pa predstavlja glasbeno-scenska predstava Glasbeno kraljestvo živali, pri katerem Simfonični orkester SNG Maribor, mladi plesalci celjske plesne skupine Harlekin ter Andrej Rozman – Roza kot duhovit moderator predstavijo živalski svet v klasični glasbi.

“Spremembe so edina stalnica”

“Srce in dušo Festivala Maribor, tako kot celotno tradicijo, iz katere izhaja, zaznamuje tudi zavedanje, da so spremembe edina stalnica. Festival Maribor se razvija in odraža čas, v katerem nastaja. Ta čas pa prinaša veliko zanimivega: pri nas in po svetu je vedno več izjemnih glasbenikov, ki izvajajo klasične mojstrovine na izvirne prepričljive načine. Veliko je glasbe in glasbenikov, ki ne sledijo stereotipom in žanrskim omejitvam. Mislim, da je ta dinamika zelo zanimiva in želim jo predstaviti tudi občinstvu Festivala Maribor,” svojo vizijo opisuje Hergovicheva.

V srčiki festivala bo vedno dobra glasba in izjemni glasbeniki, ki posredujejo močna sporočila; ki presegajo presodke, stereotipe, rušijo meje, vabijo k skupnem raziskovanju in razmišljanju. “Verjamem, da je to ena glavnih, če ne kar glavna naloga umetniškega festivala – saj si mesto brez vrhunske umetnosti in umetnikov, brez miselne globine in kulturne širine verjetno niti ne zasluži naziv pravega urbanega središča. Kajti brez tega nam ne ostane več veliko človeškega – zgolj praznina in zavajajoča zapeljivost lahke zabave in potrošništva,” zaključi organizatorka.