Prekrškovni postopek je končan, je Dnevniku sporočil Tomaž Tomaževic z ljubljanske policijske uprave in pojasnil epilog dlje časa trajajoče preiskave junijske prometne nesreče reševalca na motorju v središču Ljubljane, ki je močno odmevala v javnosti in sprožila pobude za spremembo zakonodaje. »Vozniku motornega kolesa je bil izdan plačilni nalog zaradi neupoštevanja rdeče luči. Izrečene so mu bile globa v višini 250 evrov in tri kazenske točke,« jim je dejal. Slednje so jim potrdili tudi na reševalni postaji UKC Ljubljana in dodali, da je njihov mladi kolega, ki sicer še vedno okreva po poškodbah, kazen prejel, zoper njo pa se ni pritožil.

Z več zlomi obležal na tleh

Šestindvajsetletni reševalec na motorju je, spomnimo, s prižganimi modrimi lučmi in sireno hitel na intervencijo ter v križišču s Slovensko cesto proti Tivolski cesti zapeljal skozi rdečo luč, kjer je trčil v avtomobil 30-letnika, ki je pripeljal po Tivolski cesti in v križišču zavijal levo na Dunajsko cesto. Motorist je po trku hudo poškodovan – imel je več zlomov – obležal na tleh.

Reševalna postaja UKC Ljubljana: »Mladi kolega sicer še vedno okreva po poškodbah, kazen pa je prejel in se zoper njo ni pritožil.«

Ker se je že takrat napovedovalo, da bo reševalec za nameček še kaznovan, je nesreča, še navajajo, odprla razpravo o primernosti kaznovanja voznikov na nujni vožnji. Zakon o pravilih cestnega prometa voznikom na nujni vožnji namreč dovoljuje neupoštevanje prometnih pravil (lahko vozijo hitreje od omejitve, skozi rdečo luč in podobno), vseeno pa morajo paziti, da s svojo vožnjo ne ogrožajo drugih. Zato niso razbremenjeni odgovornosti v primeru nesreč.

Pri kaznovanju voznikov na nujni vožnji ne gre za avtomatizem

Na policiji, ki je tako v vlogi izvajalca nujnih voženj kot tudi preiskovalca prometnih nesreč, sicer zatrjujejo, da pri kaznovanju voznikov na nujni vožnji, ki se zapletejo v nesrečo, ne gre za avtomatizem: »V primeru, da je bil voznik vozila s prednostjo ali vozila s spremstvom dovolj pazljiv in se ugotovi, da bi ga drugi voznik moral opaziti, se globa seveda ne izreče.«

Nujna vožnja kot olajševalna okoliščina

Direktorica agencije za varnost prometa Vesna Marinko pa poudarja, da so za prometno varnost v tovrstnih situacijah odgovorni tako vozniki na nujni vožnji kot preostali prometni udeleženci. Ob tem ne spregleda okoliščine, da vozila na nujni vožnji hitijo, ker želijo nekomu pomagati. »Pri nekom, ki rešuje človeška življenja, mora biti nujna vožnja olajševalna okoliščina. Zato ne bi smel dobiti kazenskih točk, saj lahko v skrajnem primeru izgubi vozniško dovoljenje in ne bi mogel več opravljati svoje službe,« je dejala za Dnevnik. Njeno mnenje bi lahko bilo tudi kompromisna rešitev, ki bi voznike na nujni vožnji razbremenila vsaj največje skrbi, povezane s poklicno kariero in golo eksistenco.

Kazensko in odškodninsko odgovorni

Po junijski nesreči sta sekcija reševalcev v zdravstvu in zbornica zdravstvene in babiške nege vložili pobudo za spremembo 101. člena zakona o pravilih cestnega prometa, ki bi izrecno določila, da voznikov na nujni vožnji ne bi več kaznovali za prometni prekršek v primeru prometne nesreče. Še vedno pa bi ostali kazensko in odškodninsko odgovorni, če bi se izkazalo, da so s svojo vožnjo storili kaznivo dejanje. Kljub temu v NSi, navajajo, še naprej pozivajo k ustreznejšim zakonskim rešitvam: »Naš cilj bi moral biti, da prekrškovni organi že v prvi fazi ustavijo prekrškovne postopke zoper voznike vozil na nujnih vožnjah. V praksi se dogaja, da prekrškovni organi v primeru prometne nesreče praviloma izrečejo mandatno kazen in kazenske točke. Vozniki morajo zahtevati sodno varstvo, izrečene kazni so razveljavljene šele v dolgotrajnih in mučnih sodnih postopkih.«

Preučili bodo predvsem možnost višjih kazni za voznike,

Ministrstvo za infrastrukturo je v začetku poletja pripravilo obsežnejšo novelo zakona o pravilih cestnega prometa, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju. Novela se področja nujnih voženj za zdaj ne dotika, državna sekretarka ministrstva Nina Mauhler je v državnem zboru povedala, da se v primeru konstruktivnih predlogov to lahko še zgodi. Z ministrstva za infrastrukturo so jim sporočili, da bodo preučili predvsem možnost višjih kazni za voznike, ki se voznikom na nujni vožnji ne umaknejo (trenutno je predpisana globa 160 evrov). Hkrati pa pojasnjujejo, da je Slovenija podpisnica mednarodne konvencije o cestnem prometu, po kateri se morajo vsi vozniki (torej tudi tisti na nujni vožnji) izogibati kakršnemu koli ravnanju, s katerim bi povzročali nevarnost ali ovirali promet, spravljali v nevarnost ljudi ali povzročali škodo javnemu ali zasebnemu premoženju, zaključujejo v Dnevniku.