Dokazi iz enajstih hišnih preiskav in preiskav avtomobilov v Šentilju v Slovenskih Goricah in bližnji Pesnici pri Mariboru se bodo v kratkem prinesli na sodišče. Na Okrožnem sodišču v Mariboru je namreč v juniju razpisan narok za glavno obravnavo osumljenima zakoncema Tanji in Branku Galuniču, ki naj bi v enonadstropni hiši, ta ima na 203 kvadratnih metrih 10 sob, imela prijavljenih kar 547 ljudi. Od vsakega delavca, ki sta ga fiktivno sprejela pod svojo streho v tamkajšnji Slovenski ulici 13, pa naj bi pobrala 100 evrov.
Zaslužila še najmanj 57 tisoč evrov
Zakonski par so policisti osumili storitve dveh kaznivih dejanj overitve lažne vsebine v sostorilstvu. Osumljena sta med 1. januarjem 2015 in 21. februarjem 2018, so takrat sporočili iz mariborske policijske uprave, na upravni enoti vsaj 631-krat (za 545 različnih oseb) sama ali z dajanjem navodil fizičnim osebam spravila v zmoto uslužbence upravne enote in dosegla, da so ti v javni listini in knjigi potrdili nekaj lažnega, kar naj bi bil dokaz v pravnem prometu. Zadeva se v prihodnjem mesecu seli tudi v sodne dvorane, omenjenima zakoncema, ki sta v svoji hiši ob avstrijski meji fiktivno nudila streho nad glavo skupaj 545 delavcem, pa grozi do treh let zapora. Zaposlene na upravni enoti pa naj bi zakonca namerno zavedla kar 631-krat, poleg vsega pa zaslužila še dobrih 57 tisoč evrov.
Obtožni predlog zoper dve osebi
To je potrdila tudi Alenka Zadravec, predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je dejala, da je Okrožno državno tožilstvo v Mariboru 21. marca lani na Okrajno sodišče v Mariboru vložilo obtožni predlog zoper dve osebi, ki sta osumljeni kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po 253. členu Kazenskega zakonika (KZ). »V prvem odstavku 253. člena KZ- 1 je določeno, da kdor spravi pristojni organ ali notarja v zmoto in s tem doseže, da ta v javni listini, zapisniku, knjigi ali poslovni listini potrdi karkoli lažnega, kar naj bi bil dokaz v pravnem prometu, se kaznuje z zaporom do treh let. Drugi odstavek tega člena KZ pa, da se enako kaznuje tudi tisti, ki uporabi javno listino, zapisnik, knjigo ali poslovno listino iz prejšnjega odstavka, čeprav ve, da je lažna,« je zapisala Zadravčeva.