Mateja Meh, izvršna producentka dela dogodkov Vilinskega mesta, je verjetno glavni krivec za iskrice v oči otrok in odraslih, ki v teh prazničnih dneh obiščejo pravljične kotičke mesta. Mateja sicer ni “rojena” Mariborčanka, se pa v svojem delu spušča globoko v pore našega mesta in ga pozna iz vidikov, kot le malokdo. Priznava, da je morda najtežje Mariborčana popeljati na sprehod po Mariboru, da pa Rajzefibrovcem, sama je namreč tudi njihova gonilna sila, po navadi uspe ljudi presenetiti in so redki tisti, ki nad posebnimi sprehodi niso navdušeni. Preberite kje se skriva največji potencial štajerske prestolnice in kje jo zjutraj lahko srečate ob prvi ali drugi skodelici kave.

V čem Maribor izstopa od drugih mest, kaj ga dela drugačnega?

Po mojem Maribor izstopa predvsem po ljudeh, ki tu živijo in ustvarjajo. Smo odprti, veseli, ne bojimo se povedati in pokazati, ko nam je nekaj všeč, še manj, ko nam kaj ni. Je pa po drugi strani Maribor mesto za katerega pravijo, da če ti uspe tukaj, ti bo uspelo povsod. Hitro te lahko prežveči in izpljune. Nenazadnje je svoje temne dni tu preživel Nikola Tesla, po tem, ko je pobegnil iz Gradca.

Ali obstaja lastnost, zaradi katere izstopa vsa regija?

Gostoljubje in na drugi strani naš “jebiveter”, ki ga na trenutke premoremo. Morda ta naš duh nekako najlepše ali pa najbolj točno povzame Štajerski argo, ki zbira in objavlja kratke štajerske besed in  besedne zveze. Zelo krivična se mi zdi stereotipna podoba Štajerca v širši javnosti, ki je posledica tega, da smo bili v vseh slovenskih serijah, oglasih in še kje, vedno zreducirani na omejene vaške like, ki se ga radi zapijajo. Morda je ravno Štajerskemu argu s svojo popularizacijo našega narečja uspelo doseči to, da nas je ostali del Slovenije začel videti v drugi luči.

Foto: Boštjan Selinšek

Pri delu srečate tujce, pa tudi Mariborčane. Se vam zdi, da cenijo svoje mesto in njegove znamenitosti? Ali jih sploh poznajo?

Z Rajzefiber ekipo se trudimo Maribor v prvi vrsti približati domačinom, kar zagotovo ni najlažja naloga –  pripraviti Mariborčana, da gre na sprehod po svojem mestu. A ko pride do tega, skoraj vedno ob koncu slišimo stavek “o, tega pa nisem vedel o Mariboru”. In takrat se zavemo, da nam je uspelo in da smo dosegli to, k čemur stremimo. Zavedamo se, da moramo mesto najprej približati prebivalcem, da ga spoznajo, vzljubijo in postanejo ponosni nanj, ker če nam uspe to, je naš cilj dosežen. Težko je oceniti kako dobro Mariborčani poznamo svoje mesto in mislim, da je razkorak kar velik. Imamo dosti takšnih, ki ga poznajo zelo dobro, pa tudi dosti takšnih, ki ga ne in ki živijo v svojem prepričanju, da je Maribor nezanimivo, dolgočasno mesto v katerem se nič ne dogaja, pa je v bistvu ravno obratno. Koncev koncev tudi jaz, ki sicer nisem rojena Mariborčanka, ampak živim tukaj že od leta 2008, težko rečem, da že čisto poznam Maribor, saj skriva še toliko neodkritih zgodb.

Kje se skriva vaš najljubši kotiček, kjer si privoščite skodelico kave ali morda raje vrček piva?

V bistvu sta dva kotička. Jutranja kava ali dve, brez katerih se dan res težko začne, sta v Leonu. Vrček piva pa v The Living roomu, ki je zadnja leta postal kar točka srečanja vseh nas, ki delamo v kulturi.

Katera je najlepša ulica ali predel v Mariboru?

Uh, dosti jih je. Najbrž se bo bralo nekoliko čudno, ampak iz nekega razloga me sprehod po Žičkem, Mesarskem ali pa Splavarskem vedno popelje v nek film, ki ga po navadi doživljam ob potepanju po kakšnem obalnem mestu. Ozki prehodi, ki povezujejo Glavni trg in Koroško cesto z Lentom mi dajejo občutek, da se sem nekje na morju, če pa nad glavo krožijo še naši Dravski galebi, pa še toliko bolj. Meni drago je tudi dvorišče Vetrinjskega dvora, pa vsa ostala dvorišča, ki se skrivajo v centru mesta in so kot zelene oaze sredi betona. Sicer pa mislim, da Maribor skriva ogromno lepih kotičkov, ki niso nujno tisti, ki so najbolj obiskani in sveže prenovljeni.

Kaj je za vas klasično nedeljsko kosilo? Si ga utegnete privoščiti?

Vsem se ob besedi “klasično nedeljsko kosilo” v nos prikrade vonj praženega krompirja in pohanega. In zlagala bi se, če bi rekla, da pri meni tega ni. Klasično nedeljsko kosilo si po navadi privoščim, ko za vikend obiščem družino, tu v Mariboru pa bolj poredko.

Katero sorto vina imate najraje?

Najpogosteje se v mojem kozarcu najde Rumeni muškat. Sem pa v zadnjem obdobju začela spoznavati lokalna vina in vinarje, ki ustvarjajo res odlična vina in jim je potrebno dati priložnost ter jih spoznati.

Kaj je vaš največji uspeh doslej?

Da sem relativno hitro in uspešno ugotovila kaj me v življenju veseli, kaj rada delam in česa ne in da se sedaj s tem preživljam. Po mojem je ena manj prijetnih stvari v življenju, da opravljaš delo, ki te ne veseli, ker se to nezadovoljstvo velikokrat prenese na ostale vidike življenja. To, da pa znotraj mojega dela spoznavam zanimive in kreativne ljudi, ki postanejo prijatelji tudi izven delovnega okolja, pa je še dodatno češnjica na torti.

Foto: Boštjan Selinšek

Ali ste zadovoljni s stanjem v mestu Maribor in regiji?

Ne. Mislim, da nikoli ne smemo biti čisto zadovoljni in moramo vedno stremeti k izboljšavam. Maribor ima še dosti priložnosti za izboljšave na različnih področjih. Seveda ne moremo urediti vseh naenkrat in tako, kot bi si morda želeli vsi, zagotovo pa obstajajo rešitve. 

Kaj bi po vašem mnenju morali v Mariboru ali v regiji urediti?

Hm … težko govorim za celo regijo, lahko pa naštejem nekaj stvari, ki jih vidim v Mariboru; Več in bolj urejene kolesarske poti, urejen javni promet, več zelenih površin, prostore za mlade kulturne ustvarjalce in nevladne organizacije, stanovanja za mlade … Predvsem pa bi morali dojeti pomen povezovanja sektorjev in strmenje k temu, da vsi delamo za skupno dobro. Naslednje leto, ko bo super volilno leto, nam bodo vsi kandidati iz vseh strani, znova obljubljali vse kar si nam bo srce poželelo, ter govorili o svojih volilnih programih, ki pa vedno ostanejo neizpolnjeni. Če želimo, da se bo kaj spremenilo in uredilo, moramo sami, kot prebivalci mesta, postati tudi bolj aktivni.

Kje ima Maribor največ neizkoriščenega potenciala?

V praznih in zapuščenih prostorih. Iskreno mi gre na živce, ko vidim koliko praznih prostorov imamo samo v centru mesta in koliko potenciala skrivajo. Vse od leta 2019, ko se je naše društvo selilo iz občinskih prostorov spremljamo, kako se počasi jemljejo prostori nevladnim organizacijam ter dajejo v najem po tržni ceni, ki pa je v trenutni Covid situaciji za marsikoga enostavno prevelik zalogaj. Tako ostajamo brez vsebin, s praznimi prostori v središču mesta.

Kako vidite Maribor leta 2030?

Vem česa si za Maribor zagotovo ne želim. Ne želim, da postane druga Ljubljana. Želim si, da ostane mesto v katerem Mariborčani radi živijo in v katerem si lahko privoščijo živeti. Upam, da bo Maribor leta 2030 ponujal več priložnosti mladim, da se bo uredila stanovanjska problematika in da bomo do takrat ugotovili, da lepe fasade za katerimi se skrivajo prazni prostori, ne koristijo nikomur.