V javnosti je pustil vtis nadvse sposobnega podjetnika, ko se je kalil na področju menedžmenta ter poslovnega in komunikacijskega svetovanja, v svoji karieri pa med drugim sodeloval z največjimi slovenskimi podjetji, denimo kot direktor marketinga skupine Pivovarna Laško ter Večera. Sicer pa se ob nastopu funkcije direktorja mariborskega Zavoda za turizem za Jureta Struca ni veliko spremenilo. Kot uspešen “menedžer Maribora”, ki vanj trdno verjame, je pravzaprav tisto, kar Maribor nujno potrebuje. V štajerski prestolnici je namreč prepoznal edinstven potencial, obenem pa še veliko prostora za nove ideje, usmeritve in cilje, ki bi naše mesto postavilo ob bok priljubljenim turističnim destinacijam, hkrati pa naredilo prijaznega tudi za Mariborčane in Mariborčanke.

Kakšne so usmeritve turizma v Mariboru in v regiji?

“Maribor s svojo edinstveno lego med zelenim Pohorjem na eni in vinorodno pokrajino na drugi strani ponuja tako izrazito mestne (kultura, vrhunska gastronomija, dogodki) kot tudi številne zaledne aktivnosti za oddih v naravi (kolesarjenje, pohodništvo, glamping). V mestu hkrati teče intenziven infrastrukturni razvoj s poudarkom na območju, ki se razteza od Lenta, preko srednjeveškega jedra do Mestnega parka z vinskimi griči Piramida in Kalvarija.

Do konca leta bo izdelana turistična strategija Maribora, ki jo pripravlja RRA Podravje – Maribor. Vanjo so vključeni tako turistični akterji, gospodarstvo, kultura, šport in civilna javnost. Potencial vidimo predvsem na kulturnem, gastronomskem in športnem področju.

Dejstvo je, da je pandemija izrazito vplivala na razvoj turizma po celem svetu. Prav zato bo treba upoštevati svetovne in nacionalne smernice, pri čemer bosta butičnost in trajnostni razvoj, kot ju nenehno poudarja in nadvse uspešno udejanja tudi Slovenska turistična organizacija, ključna cilja pri oblikovanju turistične ponudbe Maribora in okolice tudi v prihodnje.”

Kakšni so dolgoročni cilji mariborskega turizma (povečanje nočitev, morda čim več enodnevnih turistov, več kulturnih in družabnih dogodkov v mestu)?

“Dolgoročno mora drugo največje mesto s pridom izkoriščati svoje potenciale. Maribor je center štajerske regije. Tu imamo največ vsebin, kapacitet in posledično tudi turistov, ki pa jih želimo usmeriti še v raziskovanje širše regije. S tem lahko tako dvignemo število prihodov turistov, nočitev kot tudi njihovo potrošnjo. Poleg tega ima Maribor na križišču pomembnih poti v tem delu Evrope odlično priložnost za nagovarjanje tranzitnih turistov, ki so izjemen potencial za slovenski turizem. Dolgoročno so za ustvarjanje mestnih nočitev in desezonizacije ključnega pomena organizacija poslovnih dogodkov in mednarodnih športnih prireditev oz. tekmovanj.”

Kakšno vlogo ima razvoj potrebne infrastrukture v mestu za razvoj turizma (denimo kolesarske poti)?

“Infrastruktura je osnova za razvoj turizma. Pa naj gre za transportno, nastanitveno ali kakšno drugo. V vsakem primeru infrastruktura precej vpliva na ponudbo in tudi povpraševanje. 

V mesto večina turistov prihaja po cestnem koridorju, ki gre iz severa Evrope proti jugu in vsako leto pretoči milijone turistov.

Tisti, ki tu prenočijo ali celo bivajo dlje časa, koristijo hotelske in ostale privatne namestitve. 20 let gorskega kolesarstva, ki se razvija na Pohorju, in razvoj Dravske kolesarske poti pa vpliva na to, da k nam prihajajo tisti, ki so navdušeni kolesarji. Zagotovo smo najbolj kolesarsko mesto v Sloveniji.”

Kakšna je vloga mariborskega letališča pri razvoju turizma?

“V tem trenutku predstavlja velik potencial. Letališče imamo. Da bo zaživelo, pa bo treba najti skupen jezik z državo. Kot kaže, se bo letališče razvijalo v logistični smeri kot Smart Hub Maribor. S tem pa bo tudi dovolj prostora za razvoj turizma in letalskih prihodov.”

Kako bodo potekale prireditve, ki so pred nami? Bliža se namreč martinovanje.

“Lani zaradi lockdowna martinovanja sploh ni bilo mogoče izvesti. Letos smo pripravljeni, da ga izvedemo pod PCT pogoji. Tu bomo dosledno upoštevali navodila vlade in NIJZ. Zdravje in varnost sta na prvem mestu.”

Kaj pripravljate v času veselega decembra?

“Skupaj z Mestno občino Maribor, Narodnim domom Maribor, Snago in ostalimi organizatorji si bomo tudi letos prizadevali pričarati kar najbolj čarobno praznično vzdušje. Na eni strani z novimi okrasitvami, na drugi s priljubljenimi vsebinami, kot so npr. mestno drsališče, koncerti, praznična tržnica in Vilinsko mesto.”

Kako je s preostalimi prireditvami, ki so sicer zaživele? Pod kakšnimi pogoji in na kakšen način potekajo?

“Po izredno živahnem in dogodkov polnem poletju smo imeli v mestu odlično obiskane tudi jesenske prireditve. Pa naj samo omenim Operno noč, Festival Stare trte in letos prvič množično organiziran in dobro obiskan Dan Maribora. Vse prireditve so uspešno potekale skladno z veljavnimi pogoji.”

Kako zanimive turistične destinacije (denimo Pohorje, Meranovo, turistične točke, dvorci, gradovi, vinske kleti…) povezati v turistično destinacijo, ki bi privabila turiste k nam?

“Tukaj moramo izpostaviti najstarejšo trto sveta, ki ni le unikum v svetovnem merilu in najbolje obiskana mariborska znamenitost, ampak tudi izjemen povezovalni element turističnih in s turizmom povezanih ponudnikov.

V Hiši Stare trte je mogoče kupiti okoli 200 vinskih etiket 50 štajerskih vinarjev, pred njo smo letos priredili okoli 20 dogodkov, na katerih so se predstavljali lokalni gastronomski in drugi ponudniki, in najstarejša trta je pogosto izhodiščna točka obiskovalcev na druge turistične lokacije v mestu ali okolici.

V okviru razpisa MGRT za inoviranje kulturne dediščine smo v skupnem projektu Zavoda za turizem Maribor, Pokrajinskega muzeja Maribor in Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah digitalizirali 450-letno zgodbo Guinnessove rekorderke, izdelali virtualno kulinarično mizo v pokrajinskem muzeju in tehnologijo `video mappinga` uporabili na pročelju znamenite svetotrojiške cerkve s samostanom. To je le nekaj primerov povezovanja skozi najstarejšo trto, možnosti so tako rekoč neštete. Imamo pa seveda tudi druge povezovalne točke širših območij, odlično razvita je Dravska kolesarska pot, pospešeno se dela tudi na povezovanju pohorskega turizma.

Kako zavod za turizem povezuje različne destinacije, ki so zanimive za turiste, v Mariboru in v regiji?

“Predvsem tako, da jih vključuje v nove turistične produkte oz. doživetja, jih promovira ter vabi lokalne ponudnike k sodelovanju v okviru prireditev, ki jih organizira. Pomemben je tudi vidik izobraževanja ponudnikov; v letošnjem letu smo izvedli 11 spletnih usposabljanj za okoli 200 ponudnikov s ciljem nadgradnje njihovih kompetenc in dviga kakovosti turistične ponudbe.”

Se ponudniki hrane, pijače in storitev povezujejo z zavodom? Ali v prihodnje načrtujete kakšna povezovanja?

“Zavod za turizem Maribor je vzpostavil novo kakovostno znamko, ki ima do sedaj pod svojim okriljem 27 lokalnih ponudnikov, prejemnikov certifikata Naše najboljše.

Znamko bomo v prihodnje širili tako z vidika področij dejavnosti, ki jih bo znamka vključevala, ter si bomo seveda prizadevali, da bo vanjo vključenih kar največ naših odličnih lokalnih ponudnikov.

Konkretno povezovanje zavoda z mestnimi ponudniki poteka tudi v okviru oblikovanja turističnih produktov oz. doživetij, kot so npr. Mariborska vinska in kulinarična pot ter 5-zvezdično doživetje, ki združuje ponudbo mesta in širše okolice.”

Visit Maribor je blagovna znamka, kakšna je njena strategija? Ali nameravate tudi druge blagovne znamke vključiti pod omenjeno krovno blagovno znamko, denimo Visit Pohorje?

“Prizadevamo si za medsebojno usklajeno in ciljnim javnostim prilagojeno komuniciranje o turistični ponudbi Maribora in širše destinacije ter o delovanju Zavoda za turizem Maribor in partnerskih organizacij. To nam dobro uspeva z znamko Visit Maribor, naš kratkoročen cilj pa je še vzpostavitev nove blagovne znamke najstarejše trte na svetu.”

Vrnili ste se z EXPO-ja. Na kakšen način lahko razstava svetovnega merila pomaga razvoju turizma v Mariboru?

“Maribor se je na svetovnem odru predstavljal kot destinacija edinstvenih lokalnih zgodb mednarodnih razsežnosti, kot destinacija izjemnega potenciala in nasploh zgodb, ki jih je enostavno vredno doživeti in močneje odpreti svetu. Z nastopom smo zadovoljni. Tako umetniška instalacija najstarejše trte kot tudi VR očala z njeno 450-letno zgodbo so med obiskovalci paviljona naleteli na dober odziv. Najstarejša trta je znova dokazala, da so njene korenine močne, njene zgodbe pa zanimive tudi za zelo oddaljene trge. Pred nami je digitalizacija na vseh ravneh, Slovenija pa premore ogromno znanja in ljudi, ki bodo poskrbeli, da bomo konkurenčni tudi na globalni ravni.”

Ali smo zaradi EXPO-ja dobili kakšne nove investitorje v infrastrukturo?

“S prisotnostjo na takšnih svetovnih dogodkih zagotovo ustvarjamo priložnosti, da nas spoznajo, obiščejo in morebiti celo investirajo v nas.

Predstavitev na EXPU v Dubaju je bila uspešna in več kot očitno zelo zanimiva, saj je bilo za vstop v slovenski paviljon treba čakati v vrsti, prav tako na VR doživetje najstarejše trte.

Vzbudili smo pozornost tako zainteresirane kot splošne javnosti ter z zanimivimi in edinstvenimi vsebinami podprli aktivnosti celotne mariborske delegacije, kar je bil primarni namen sodelovanja Zavoda za turizem Maribor na svetovni razstavi.”

Bi lahko v prihodnje dobili tudi kakšne tuje vlagatelje v mariborski turizem?

“Zagotovo. MO Maribor je v Dubaju nenazadnje podpisala pogodbo o sodelovanju z malezijsko družbo za zeleno tehnologijo in podnebne spremembe.”

Vlada Marjana Šarca je veliko delala v smeri, da bi dobili zakon o Pohorju, kako je pomemben z vidika turizma?

“Takšni zakoni so vedno dobrodošli. Še bolj pomembno pa je, da je zaživelo Partnerstvo za Pohorje, ki povezuje 19 občin, turistične ponudnike in partnerje, ki so se zavezali, da bodo uskladili cilje in projekte povezane z razvojem Pohorja. Strategija razvoja Pohorja je bila že pripravljena, nadaljujemo pa s pripravo celostne podobe skupne blagovne znamke, spletne strani in turistične karte. Partnerstvo za Pohorje ima tako širši pomen. Na eni strani povezuje vse, ki živijo s Pohorjem, na drugi strani pa vladi in ministrstvom predstavlja sogovornika, ki ve, kaj hoče in potrebuje.”