Vavčerji za koriščenje storitev pri slovenskih turističnih ponudnikih sicer niso zamišljeni kot nadomestilo za del regresa za letni dopust.

Vlada je na današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) sindikatom in delodajalcem predstavila smernice za tretji protikoronski zakon, v katerem bo nosilni ukrep shema subvencioniranega skrajšanega delovnega časa, vredna pol do ene milijarde evrov. Ustanovili so delovni skupini, ki naj bi v ponedeljek uskladili zakonski osnutek.

Vavčerji niso zamišljeni kot nadomestilo za del regresa za letni dopust

Minister za delo Janez Cigler Kralj je med predvidenimi ukrepi iz tretjega protikoronskega zakona izpostavil še vavčerje za koriščenje storitev pri slovenskih turističnih ponudnikih, s katerimi želijo pomagati “panogi, ki je nedvomno ena najbolj prizadetih”. Niso pa ti vavčerji zamišljeni kot nadomestilo za del regresa za letni dopust, je zagotovil.

Kot so poročali za TV-Dnevnik, bi naj država vsakemu delovno aktivnemu prebivalcu Slovenije namenila 200 evrov za preživljanje letnega dopusta v Sloveniji.

“Gre sicer za finančno precej težak ukrep, vreden okoli 200 milijonov evrov, a veliko tega denarja bi se prelilo nazaj – če ne drugače, preko davkov v državni proračun,” so bili jasni na TV-Dnevniku.

Batagelj vavčerje podpira, če bi zanje jamčila država

Marjan Batagelj, predsednik uprave Postojnske jame, pa je ob tem izrazil skrb, kdo bi vavčerje sploh zagotovil in zanje plačal. “Če bo to iz regresa, bo zelo hitro ugotovoljeno, da hočejo ljudje sami razpolagati, kje bodo zapravili denar za dopust. Če pa je to neka državna pomoč, potem pa vsekakor podpiram, da ta denar ostane v Sloveniji, pri slovenskih turističnih ponudnikih,” je za Batagelj dejal za Televizijo Slovenija.

Država bo z EU sredstvi sofinancirala skrajšan delovnik

Kot je na novinarski konferenci po seji ESS na Brdu pri Kranju izpostavil Cigler Kralj, bo predlog sofinanciranja skrajšanega delovnega časa zastavljen tako, da bi država z evropskimi sredstvi sofinancirala do polovice delovnega časa posameznega delavca. Višina subvencije bi bila fiksna glede na obseg skrajšanega delovnega časa zaposlenega.

Ukrep naj bi bil ponujen vsem panogam in naj bi pokril vso pomoč gospodarstvu in trgu dela, delodajalci pa so danes že opozorili tudi na potrebo po ohranitvi ukrepa začasnega čakanja na delo.

Cigler Kralj je o predlogu za podaljšanje subvencioniranja začasnega čakanja na delo še pogovarjali, vendar pa na ministrstvu menijo, da ga bo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa ustrezno nadomestilo. “Ampak bomo prisluhnili vsem mnenjem,” je dodal.

V Obrtno-podjetniški zbornici zaskrbljeni nad gospodarskim kolapsom

Da bi nova shema povozila ukrep čakanja na delo, se sicer posebej bojijo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Kot je ob robu seje povedal predsednik OZS Branko Meh, je slovensko gospodarstvo v recesiji, “nekateri so še čisto na tleh in še do konca leta ne bodo imeli nobenega dela, zato bi prišlo zelo prav, da bi imeli zaposlene na čakanju”. Skladno s tem so predlagali, da si lahko podjetja izberejo ali skrajšanje delovnega časa ali čakanje na delo.

Shema, za katero naj bi bilo po prvih ocenah namenjenih od 500 milijonov do ene milijarde evrov – odvisno od stanja na trgu dela – bo predvidoma veljala do 31. decembra letos.